Tiskane izdaje
Eden od vzvodov za usmerjeno načrtovanje preventivnih aktivnosti in programov zdravstvenega varstva, ki so na voljo vsem in vsakomur z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem, je gotovo tudi raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog.
Letos takšen vpogled v življenjski vsakdan slovenstva in v njegove bivanjske običaje poteka že petič po vrsti. Ker je bil odziv na vprašalnike, razposlane na 16.000 naslovov, tokrat malo manj kot 40-odstoten, bo raziskava, ki naj bi jo po prvotnih načrtih izvajali do konca junija, trajala do septembra.
Jožica Maučec Zakotnik, vodja raziskave pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pojasnjuje, da mora biti odzivnost na vsakokratno raziskavo najmanj 50-odstotna. Le tako je namreč mogoče dobiti verodostojne podatke, ki izražajo dejansko stanje glede vedenjskega sloga, tesno povezanega s pojavnostjo kroničnih nenalezljivih bolezni – in na tej podlagi pripraviti programe, ki so marsikomu med nami lahko v neprecenljivo pomoč.
Dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek debelosti, srčno-žilnih obolenj, povišanega krvnega tlaka, astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni, diabetesa in drugih, so znani. A kljub temu se zdi, da so telesna nedejavnost, nezdrava prehrana, stres, slabo ustno zdravje, kajenje in čezmerno pitje alkohola pri nas še vedno vse prepogosto stalnica. Nekateri od teh dejavnikov – predvsem telesna neaktivnost v zvezi z nepravilno prehrano, »obogateno« z mehurčkastimi sladkimi pijačami – so, denimo, povzročili, da se bolezni, za katere so včasih rekli, da so »rezervirane« za starejše, zdaj pojavljajo že pri otrocih.
Dobre izkušnje
Zelo poveden je podatek, da so skoraj četrtino pregledanih uvrstili v sklop zelo ogroženih, saj so pri njih odkrili povečano tveganje za nastanek bolezni srca in žilja. Takim posameznikom potem pomagajo v sklopu zdravstveno-vzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja. In rezultat? V zadnjih dveh desetletjih se je pri nas število smrti zaradi srčno-žilnih obolenj za polovico zmanjšalo. V primerjavi z letom 2000 se je število umrlih zaradi teh bolezni na letni ravni zmanjšalo za približno 1200 – vsaj polovico ohranjenih življenj je mogoče pripisati prav učinkovitim preventivnim programom.
»Zdravniki splošne oziroma družinske medicine smo preobremenjeni, zato izvajanje tega projekta ni preprosto. Toda leta 2011 nam je uspelo uresničiti projekt referenčnih ambulant in število teh ambulant se je do danes že močno povečalo. Praksa, po kateri strokovno usposobljene diplomirane medicinske sestre izvajajo preventivo in skrbijo za »urejene« paciente s kroničnimi boleznimi, je namreč zaživela v že več kot polovici teh ambulant na primarni ravni zdravstvenega varstva,« pojasnjuje prim. Jana Govc Eržen, nacionalna koordinatorica programa primarne preventive srčno-žilnih obolenj, ki sicer kot družinska zdravnica dela v Vojniku.
»V preventivi ni takih zgodb kot v urgentni medicini, kjer se učinki zdravljenja pokažejo v minuti ali v sekundi. Pri nas do opaznih rezultatov pridemo v nekaj letih – a veseli smo prav vsake srečne zgodbe. In teh ni malo, najsi bo to sporočilo pacienta, ki je po zaslugi spremenjenega načina življenja lahko nehal jemati zdravila za povišan krvni tlak, ali razglednica z morja, ki nam jo je poslal pacient, ki si je, ko je shujšal, po dvajsetih letih prvič spet upal iti na morje in se na plaži pokazati v kopalkah …,« pravi Govc Erženova.
V celjskem centru za krepitev zdravja, ki ga vodi Marjana Iršič, so, denimo, preventivne programe že nadgradili. Razvili so nova orodja, s katerimi k udeležbi v teh programih želijo pritegniti čim več ljudi, ki sicer do njih ne pridejo, saj bodo le tako lahko zmanjšali neenakosti, tudi v zdravju, v lokalni skupnosti. »Pri dostopu do zdravstva opažamo povečanje ovir, tako zakonsko-administrativnih kot kulturno-jezikovnih in drugih,« zato so, kot pove Iršičeva, v sklopu pilotnega testiranja uvedli medkulturno mediatorko za pripadnike albansko govoreče skupnosti v Celju.
O koristih programov, ki človeka pomagajo potegniti v svet bolj zdravega in posledično tudi bolj sproščenega življenja, pogosto govorijo tudi njihovi udeleženci. Andreja Klajder Virant se je delavnice zdravega hujšanja, kot pravi, udeležila po naključju, kajti vabilo na delavnico je prejela njena mati. Odločila se je, da jo pospremi na delavnico – in tudi sama končala v tem programu. »Zadovoljni sva obe, ne le zaradi številk na tehtnici, tudi zaradi celovite spremembe, ki močno vpliva na kakovost življenja, naj gre za režim prehranjevanja ali rekreacijo. Toplo priporočam,« pravi Klajder Virantova.
Sporočilo Mihe Železnika je enako: »Priporočam, z veseljem. Seveda se vsakdo sam odloči, ali se bo tega programa udeležil ali ne – tako kot je tudi pri vseh drugih stvareh v življenju. Lahko pa rečem, da te odločitve človek ne obžaluje.« K sodelovanju v programu hujšanja so ga prvič povabili leta 2012, vendar je takrat odšel v tujino, kjer je delal več kot dve leti. Ko se je vrnil, ga je ujelo novo vabilo. »Takrat sem se odzval, sodeloval – in izkušnja je res zelo pozitivna. Strokovno vodenje in spremljanje vsakega posameznika, optimalne analize obremenitev telesa, porabe presežkov maščob in njihovo revitaliziranje iz maščobnih v mišična tkiva je pripomoglo k večji gibljivosti, boljši odpornosti in nasploh k boljšemu zdravju.«
Preventiva se obrestuje
Ti programi naj bi sčasoma prešli pod okrilje zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS); zdaj so za njihovo izvajanje zagotovljena evropska sredstva v višini 14,5 milijona evrov.
»Preventivne programe hočemo razširiti po vsej Sloveniji, jih umestiti v vse zdravstvene domove ter jih usmeriti tudi oziroma predvsem v ranljivejše skupine prebivalstva, ki to pomoč potrebujejo bolj. Navsezadnje je dokazano, da z zdravim načinom življenja lahko obvladujemo dejavnike tveganja in ne le preprečujemo, ampak tudi zdravimo kronične nenalezljive bolezni. Izboljša se kakovost življenja, pričakovana zdrava življenjska doba je daljša. Zmanjšujejo se stroški zdravljenja teh obolenj in njihovih posledic, poveča se ugoden vpliv na razvojni potencial države, kar pomeni, da se izboljša tudi konkurenčnost Slovenije v mednarodnem okolju,« našteva argumente za širitev preventive Jožica Maučec Zakotnik.
Da je naložba v take programe modra odločitev, pa potrjujejo tudi izkustveni podatki držav s tako prakso, po katerih se vsak evro, vložen v preventivo, povrne vsaj v sedemkratni vrednosti – na račun znižanja stroškov zdravljenja, boljše kakovosti življenja ter posledično tudi večje aktivnosti in produktivnosti.
