Ne patentiranju človeških genov − zmaga na sodišču za avstralsko babico

Devetinšestdesetletna aktivistka je zmagala v sodbi proti ameriški multinacionalki.

Objavljeno
08. oktober 2015 12.42
TOPSHOTS-US-HEALTH-PINK RIBBON
K. V., Delo.si
K. V., Delo.si
Yvonne D'Arcy je starejša gospa iz Avstralije, babica, ki si je na avstralskem visokem sodišču upala izzvati ameriško multinacionalko Myrad Genetics, poroča BBC.

Kot jim je povedala, se je že dvakrat zdravila za rakom − na dojkah in na jajčnikih. Njeno trpljenje ob zdravljenju s kemoterapijo jo je spodbudilo, da je sprožila pravni postopek proti patentiranju gena BRCA1, ki ga povezujejo s povečanim dednim tveganjem za raka na dojkah in jajčnikih. Zavzetost gospe D'Arcy za človekove pravice je očitna, ker sama ni zbolela zaradi genetskih, temveč hormonskih dejavnikov.

Njen apel je temeljil na prepričanju, da so človeški geni del narave in zato se jih ne sme patentirati za poslovne namene. Kajti patentiranje gena, tako je menila tožeča, ki jo je podprla tudi organizacija Cancer Voices Australia, posredno lahko ovira raziskave s področja raka. Poleg tega patentiranje gena hkrati omogoča podjetju, da postavlja nemogoče visoke cene za testiranje za gen BRCA1, piše Guardian.

Avstralsko visoko sodišče je v sredo sprejelo soglasen sklep, da gen BRCA1 ni inovacija, ki bi bila lahko predmet patenta. Gospa D'Arcy je povedala, da je srečna ob koncu te dolge pravne bitke, prejšnja stopnja sodišča iz leta 2013 je namreč njeno tožbo zavrnila. Svojo bitko za pravico pa je doživljala »kot boj Davida z Goljatom«. Pomenljiv pa je tudi njen komentar, da si doslej niso mogli vsi privoščiti testiranja za BRCA1, če niso ravno Angelina Jolie. Cene testiranja v ZDA so komercialne in se gibljejo od 300 do 5000 dolarjev.

Kot so izjavili v organizaciji Cancer Voices Australia, se patent multinacionalki kmalu izteče, zato je bila tožba bolj dejanje principa, da ni smotrno patentirati postopka, ki je le diagnostično orodje.