Nevarna onesnaženost z delci PM10

Praznično sporočilo slovenskega znanja: kaj lahko stori vsakdo od nas
za zmanjšanje škodljivega vpliva na zrak.

sob, 02.01.2016, 11:00

Dr. Marija Zlata Božnar, dr. Boštjan Grašič,
dr. Primož Mlakar, Dragana Kokal, Darko Popović,
MEIS, d.o.o.
dr. Juš Kocijan, dr. Dejan Gradišar,
Institut Jožef Stefan

Onesnaženost z delci je v jesensko-zimskem obdobju v Sloveniji najbolj pereč problem onesnaženosti zunanjega zraka tako v vaseh kot v mestih. Glede na velikost delcev to onesnaženost merimo in spremljamo za več razredov, in sicer od razmeroma velikih delcev (PM10, torej s premerom do 10 mikrometrov) do bolj finih delcev PM2,5, PM1,0 ter še drobnejših, vse tja do nanodelcev.

V jesenskem in zimskem obdobju so predvsem v kotlinah in dolinah Slovenije vremenske razmere zelo neugodne za redčenje onesnaževal, saj so vetrovi večinoma šibki, temperaturni obrati (inverzije) pa stanje še poslabšajo. Zato je v tem obdobju še posebno pomembno, da se zavedamo, s katerimi dejavnostmi to onesnaženost povzročamo, kako jo lahko zmanjšamo in kako se lahko izognemo njenim najbolj škodljivim vplivom.

Glavni onesnaževalci

Našteli bomo ključne skupine povzročiteljev onesnaženja, pri čemer pa poudarjamo, da je vrstni red po pomembnosti za različne kraje in obdobja različen; v tem sestavku se o tem ne bomo opredeljevali.

Glavni povzročitelj tovrstnega onesnaženja je cestni promet, tako z neposrednimi izpusti (predvsem iz vozil na dizelski pogon) kot tudi z dviganjem prahu na cestiščih v obdobjih suhega vremena. Optimizacija prometa s ciljem čim manj individualnih voženj z avtomobili je že dolgo – nedoseženi – cilj na ravni države.

Naslednji zelo pomemben vir onesnaženja z delci so zasebna posamična kurišča v hišah, ki se ogrevajo na les in druge izdelke iz biomase (sekanci, peleti). Ker so ti energenti med najcenejšimi, se je zadnja leta njihova uporaba zelo razširila tako v vaseh kot v mestih. Za zmanjševanje škodljivega vpliva onesnaženja z dimom iz teh kurišč je zlasti pomembno, da kurimo čim bolj posušena drva in po možnosti v novejših pečeh z boljšim izgorevanjem in izkoristkom. Časovno pa lahko do neke mere optimiziramo kurjenje tako, da ga zmanjšamo vsaj takrat, ko smo aktivni na prostem. Navsezadnje je neposredno vdihavanje dima, ki se iz hišnega dimnika vrtinči k tlom, zagotovo eden najbolj škodljivih vplivov.

To jesen in zimo pa zaradi dolgih obdobij suhega vremena v Sloveniji kar ne nehamo kuriti niti na prostem. Čeprav je tako rekoč vsem gospodinjstvom na voljo odvoz bioloških odpadkov ali pa kompostiranje, se na veliko kuri tako listje kot drobno vejevje, ostanke trave in vse, kar se nabere na vrtovih; pogosto so dodani še kartonski in drugi odpadki. Takšno kurjenje pa je res zelo škodljivo in hkrati povsem nepotrebno, zato bi ga bilo treba omejiti ali sploh popolnoma prepovedati na državni ravni! Še posebej je problematično zato, ker se kuri neposušen material, ki se nato ves dan cmari in povzroča veliko dima, ki je neposredno strupen.

V sedanjem prazničnem obdobju bomo zunanji zrak onesnaževali tudi s posamičnimi in organiziranimi velikimi ognjemeti. V letih z neugodnim vremenom beležimo v krajih z meritvami PM10 neslutene rekorde onesnaženja z delci PM10 prav na novoletni dan.

Prvega januarja lani je tako po podatkih Arsa po onesnaženosti vodilo mesto Celje (dnevna koncentracija delcev PM10 je znašala kar 142 mikrogramov na kubični meter), pa tudi številna druga mesta po Sloveniji so krepko presegla dovoljenih 50 mikrogramov na kubični meter. Zato je prav, da se vsak posameznik in tudi občinski organizatorji zavedajo svoje odgovornosti, da z ognjemeti zelo onesnažujejo ozračje!

Ključna informiranost

Če želimo zmanjšati škodljivi vpliv onesnaženja ozračja z delci na naše zdravje, je nujno, da smo dobro seznanjeni s časovno in krajevno razsežnostjo onesnaženosti.

V družbi MEIS smo v okviru več raziskovalnih projektov, sofinanciranih od ARRS (KOoreg, Sonček in Ozon) razvili modelski portal www.kvalitetazraka.si, na katerem si državljani lahko pogledajo prognozo onesnaženja ozračja za celotno Slovenijo za tekoči in naslednji dan, in sicer v časovnih korakih po eno uro, poleg tega pa na tem spletnem naslovu najdejo še druge povezane informacije. Osnovni modelski rezultati so iz meddržavnega modelirnega sistema QualeAria Arianet iz Milana. Čeprav model zaradi omejitev pri krajevni ločljivosti nekoliko podceni najvišje konice onesnaženja, pa vendarle dovolj pravilno pokaže dnevne hode posameznih onesnaževal.

Na dvodimenzionalnem prikazu koncentracij pri tleh za tekoči in naslednji dan lahko vsakdo hitro preveri, kakšno bo ozračje na njegovem območju, kjer načrtuje gibanje na prostem.

Pomen zračenja

Poleg načrtovanja aktivnosti na prostem pa je pomembno, da tudi zračenje stavb, predvsem domov, izvajamo takrat, ko je onesnaženost zraka podnevi čim manjša. Ustrezno načrtovano zračenje stanovanj je vse prepogosto pozabljen ukrep za zmanjšanje škodljivega vpliva onesnaženega ozračja na zdravje. A je prav zračenje zelo pomemben ukrep, saj se v zimskem obdobju večino dneva zadržujemo v zaprtih prostorih.

Prilagajanje prezračevanja in aktivnosti na prostem pričakovanemu režimu onesnaženja z delci je še zlasti pomembno za specifične skupine, kot so otroci v vrtcih in šolah ter seveda starejši ljudje in oboleli na dihalih.

V ta namen smo v Meisu v okviru projekta Ozon razvili namenske algoritme in prikaze, ki pomagajo pri statistični analizi dnevnih hodov meteoroloških spremenljivk, zelo pa so uporabni tudi za nazoren prikaz informacije o predvideni – ali izmerjeni – časovni porazdelitvi onesnaženosti ozračja za izbrani kraj. Prikaz imenujemo »onesnažnica« in je poseben primer bolj splošne oblike, ki smo jo poimenovali »sončnica«.

Na onesnažnici tako lahko za vsak posamezni dan po urah prikažemo, kako bo potekalo pričakovano onesnaženje ozračja. Z barvno skalo preprosto ob vsaki uri dneva prikažemo pričakovano koncentracijo onesnaževala.

Podobna dnevna izvedenka prikaza sončnice pa je tudi prikaz »vremenčice«, ki omogoča slikovni prikaz glavnih vremenskih spremenljivk po urah dneva.

V dobi informacijske tehnologije je tako večini dostopna informacija, na podlagi katere lahko prilagodimo svoje dejavnosti tako, da čim bolj zmanjšamo škodljivi vpliv onesnaženega zraka na zdravje. V teh prazničnih dneh, ko bomo pogosteje obiskovali tudi starejše, ki interneta morda niso vešči, pa lahko to sporočilo na primeren način posredujemo tudi njim.

Dr. Marija Zlata Božnar, dr. Boštjan Grašič,
dr. Primož Mlakar, Dragana Kokal, Darko Popović,
MEIS, d.o.o.
dr. Juš Kocijan, dr. Dejan Gradišar,
Institut Jožef Stefan