Nevede gostimo vsaj enega od virusov HPV

Humani virusi papiloma: testiranje in cepljenje učinkovita zaščita pred rakom na materničnem vratu.

pon, 29.01.2018, 11:00

• Znanih je dvesto genotipov humanih virusov papiloma.

• Več kot četrtina genotipov HPV lahko pri ženskah povzroči spremembe celic materničnega vratu, 13 genotipov je visoko tveganih za razvoj raka.

• Okužba s HPV lahko pri obeh spolih sproži nastanek raka tudi na drugih delih telesa in genitalne bradavice.

Vsaj enkrat v življenju se skoraj vsak okuži s katerim od okoli dvesto humanih virusov papiloma (HPV). Ti lahko pri ženskah povzročijo raka na materničnem vratu, pri obeh spolih pa tudi raka na drugih delih telesa in genitalne bradavice. Priporočilo, naj se z zaščitnim cepljenjem pred okužbo zavarujejo že 12 let stare deklice, zato ne preseneča.

Cepljenje deklic je dodaten ukrep ob preventivnem programu Zora za odrasle ženske. Možnost preventivnega cepljenja pred okužbo s humanim virusom papiloma je bila pred leti prelomno medicinsko odkritje, deležno tudi Nobelove nagrade. Potem ko je bila jasna povezava med dolgotrajno okužbo, predvsem s trinajstimi genotipi HPV, ki pomenijo veliko tveganje, so prvič v zgodovini potrdili, da je mogoče, poleg drugih preventivnih ukrepov, s cepljenjem preprečiti nastanek raka materničnega vratu in občutno zmanjšati breme te bolezni. Ta rak je namreč tretji najpogostejši pri ženskah, takoj za rakom dojk in kožnim rakom.

Na pobudo Evropske zveze proti raku materničnega vratu (ECCA) je ta teden posvečen preprečevanju raka na materničnem vratu. Dr. Urška Ivanuš, epidemiologinja v državnem programu Zora z Onkološkega inštituta, pojasnjuje, da se je število na novo odkritih primerov tega raka v poldrugem desetletju, kolikor pri nas izvajajo omenjeni program, sicer prepolovilo, vendar še vedno vsako leto zboli okoli 120 žensk. V Evropski uniji za rakom materničnega vratu zboli 33 tisoč žensk na leto.

Ljudje ne vedo, da so okuženi

Med vzroki za tako veliko število obolelih je dejstvo, da večina okužb s HPV poteka brez znakov bolezni in ljudje sploh ne vedo, da so okuženi. HPV je sicer najpogostejša spolno prenosljiva okužba, saj se prenaša z neposrednim stikom kože in sluznic pri spolnih odnosih in drugih intimnih stikih. Med različnimi deli telesa se lahko prenese tudi z rokami, pri porodu pa je možen prenos z okužene matere na novorojenčka.

Kot Ivanuševa še pojasnjuje, so lahko okužbe z manj nevarnimi genotipi HPV le prehodne in minejo brez posledic, dolgotrajna okužba z nevarnejšimi genotipi pa lahko v 5 do 10 odstotkih povzroči predrakave spremembe in nastanek raka. V skupini genotipov z velikim tveganjem sta na prvem mestu HPV 16 in 18, odgovorna za več kot 99 odstotkov raka materničnega vratu, 70 do 90 odstotkov raka zadnjika in nožnice, 40 odstotkov raka zunanjega spolovila pri ženskah in približno enak delež raka penisa ter 25 do 30 odstotkov raka ustnega žrela. Manj nevarni virusi HPV povzročajo genitalne bradavice in spremembe na sluznici spolovil, ki praviloma ne napredujejo v raka, so pa neprijetne.

Ko se okužba pritaji

Past se skriva še v tem, da nekatere okužbe s HPV postanejo latentne. Več let ali celo desetletij mirujejo in z ničimer ne opozarjajo nase, potem pa se kadarkoli v življenju ponovno aktivirajo in lahko sprožijo predrakave spremembe oziroma razvoj raka. Zdravniki zato pogosto ne morejo določiti, kdaj se je oboleli sploh okužil. To je razlog, da se okužba lahko pojavi tudi pri ženskah, ki so v dolgotrajni in trdni partnerski zvezi ali že dlje časa niso imele intimnih stikov.

Takšno skrito tveganje, kot ugotavljajo strokovnjaki nacionalnega programa Zora, včasih zavede zrelejše ženske, da se ne odzovejo na vabilo na preventivni ginekološki pregled z odvzemom brisa, predviden za starostne skupine od 20. do 64. leta.

Dolgotrajne, četudi neopazne okužbe z nevarnejšimi genotipi HPV lahko povzročijo predrakave spremembe visoke stopnje, ki največkrat ženski še ne povzročajo težav. S prostim očesom niso vidne, odkrivajo jih z mikroskopskim pregledom brisa materničnega vratu; to je znani test PAP, poimenovan po legendarnem grškem zdravniku Georgiosu Papanicolaou.

Kdaj je poleg testa PAP nujen še test HPV

S testom HPV v laboratoriju določajo prisotnost nevarnejših humanih virusov papiloma v brisu materničnega vratu. Zanj se odločijo pri ženskah z ugotovljenimi spremembami na materničnem vratu nizke stopnje in pri tistih, ki so že bile zdravljene zaradi predrakavih sprememb.

Pozitiven izvid testa ne pove, kako dolgo je ženska okužena, lahko gre za prehodno, dolgotrajno ali ponovno aktivirano latentno okužbo. Partnerjev HPV pozitivnih žensk ne testirajo, saj čezmerno testiranje ne bi bilo smotrno. Pravila ravnanja so tudi natančno opredeljena v mednarodnih in slovenskih smernicah.

Ker za okužbo s HPV ni zdravila, s tem okužene ženske pa nimajo nobenih znakov bolezni, ne potrebujejo zdravljenja, prav tako ne njihovi partnerji. Kadar pa odkrijejo, da ima ženska spremembe ploščatih celic nizke stopnje ali genitalne bradavice, jih zdravijo z uničevanjem sprememb z laserjem ali krioterapijo.

Predrakave spremembe visoke stopnje praviloma zdravijo z izrezovanjem prizadetega dela materničnega vratu. Poseg se lahko opravi z električno zanko, najpogosteje ambulantno v lokalni anesteziji. Zdravljenje predrakavih in začetnih rakavih sprememb je zelo učinkovito in večina po takšnih posegih živi kakovostno in polno. Bolezen se redko ponovi. Ženska lahko celo zanosi, vendar je zaradi nekaterih posegov pri tovrstnem zdravljenju maternični vrat lahko skrajšan, s čimer se poveča tveganje za prezgodnji porod.

Okužba s HPV ne vpliva na plodnost in tudi okužba materničnega vratu z nevarnejšimi virusi HPV v nosečnosti ni škodljiva za plod. Če pa ima nosečnica genitalne bradavice, se ob porodu novorojenček lahko okuži z manj nevarnimi virusi HPV. Ti lahko povzročijo sicer redko, vendar zelo nevarno respiratorno papilomatozo, izrastek na grlu in glasilkah, ki utegne ogroziti dihanje.

Varna spolnost in cepljenje

Kot v tem tednu, pa tudi sicer, poudarjajo zdravniki, se je pred okužbo s HPV mogoče delno zaščititi z upoštevanjem načel varne spolnosti. Mladim svetujejo, naj se v spolnost podajo čim pozneje, s partnerjem, ki ga poznajo in mu zaupajo. Uporaba kondoma je pomembna za zaščito pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi, vendar se je treba zavedati, da prenosa okužbe s HPV ne prepreči popolnoma, saj se virusi lahko prenesejo tudi z rokami in drugimi tesnimi stiki kože in sluznic. Eden najbolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje okužbe s HPV in s tem povezanimi predrakavimi spremembami ter rakom je cepljenje.

Pomemben učinek precepljenosti

Po zagotovilih strokovnjakov, ki spremljajo epidemiološka poročila z vsega sveta, je cepljenje varno in učinkovito. V državah, kjer dosegajo visoko precepljenost že več let, se je zmanjšalo zbolevanje tako za genitalnimi bradavicami kot za predrakavimi spremembami. Ko bodo deklice dovolj stare, da bi lahko začele zbolevati za rakom materničnega vratu, bodo tiste, ki so bile cepljene, bistveno manj zbolevale kot necepljene. Danes so na voljo različna cepiva proti HPV; v aktualnem nacionalnem programu preventivnega cepljenja je devetvalentno cepivo.

Po strokovni razlagi je cepljenje najbolj učinkovito pred začetkom spolnih odnosov. Ščiti tudi pozneje, vendar le pred okužbo s tistimi vrstami HPV, ki jih cepivo vsebuje in cepljena oseba z njimi še ni okužena. V večini okolij se proti okužbi s HPV cepijo mlajša dekleta, ponekod, denimo v Avstraliji, kjer so s tem začeli prvi, pa tudi dečki. Cepljenje je tam na voljo za oba spola po devetem letu starosti.

Pri nas je ta oblika zaščite v državnem programu cepljenja od leta 2009 brezplačna za deklice v šestem razredu osnovne šole in za »zamudnice« tudi pozneje, dokler se redno šolajo. Cepljenje starejših žensk, dečkov in moških je po aktualnih pravilih samoplačniško.

Čeprav je pri cepljenih dekletih bistveno manjše tveganje, da se bodo pri njih razvile predrakave spremembe ali rak, jih lahko še vedno ogrožajo genotipi HPV, ki jih cepivo ne zajema. Zato strokovnjaki priporočajo, da se v preventivne ginekološke preglede po programu Zora vključijo tudi dekleta oziroma ženske, ki so bile že deležne zaščitnega cepljenja proti HPV. Po besedah dr. Urške Ivanuš pričakujejo, da bo s takšno podvojeno zaščito ta vrsta raka morda ena prvih, ki bi jih lahko stoodstotno preprečili. Po priporočilih Evropskega kodeksa proti raku bi lahko z zdravim življenjskim slogom, brez kajenja, zlorabe alkohola, z zdravo, uravnoteženo prehrano in rednim gibanjem, lahko celo za polovico zmanjšali breme vseh rakavih bolezni.

Prijavi sovražni govor