Nova generacija zdravil za pljučne bolezni

Suhi prah za inhalacijo deluje ciljano, samo na pljuča, zato je doziranje lahko manjše kot pri tabletah, ki delujejo na celotno telo.

Objavljeno
26. maj 2016 16.17
Dan Miller direktora farmacevtkskega razvoja Novartis-a. V Ljubljani 23.5.2016{Dan Miller.farmacija.Novartis]
Lidija Pavlovčič
Lidija Pavlovčič
Bolezni dihal, med katerimi sta najpogostejši astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), je po svetu vse več. So tudi pogost vzrok umrljivosti otrok in odraslih. Približno 300 milijonov ljudi je obolelih za astmo in 210 milijonov za KOPB. Veliko bolnikov pa je hkrati tudi velik trg za farmacevtsko industrijo, ki v raziskovalnih laboratorijih razvija naprednejša zdravila za pljučne bolezni. Bolniki jih uživajo z vdihavanjem, delujejo pa samo na pljuča, in ne na celotno telo.

Napredno zdravljenje pljučnih bolezni z zdravili v obliki suhega prahu za inhalacijo – ta delujejo neposredno na pljuča, zaradi česar je potrebno manjše doziranje kot pri konvencionalnih tabletah – je bila letos osrednja tema Regijskega BioCampa, ki ga od leta 2011 vsako leto prireja farmacevtska družba Lek. Udeležilo se ga je 35 dodiplomskih in podiplomskih študentov naravoslovnih ved iz enajstih držav.

Predavatelji in mentorji iz Sandoza, Novartisa, s Kemijskega inštituta, ljubljanskega UKC in Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja so jim predstavili najsodobnejše načine zdravljenja bolezni dihal, novosti v generični farmacevtski in biofarmacevstki industriji, pomen podobnih bioloških zdravil in celo pogled bolnika na možnost zdravljenja. Povabili so namreč tudi bolnico s cistično fibrozo, boleznijo genskega izvora, ki vodi v pljučne okužbe, in tako študentom farmacije omogočili, da iz prve roke izvedo, kako učinkovita zdravila lajšajo življenje pacientom.

Doktor kemije Dan Miller, direktor farmacevtskega razvoja v Novartisovi Farmacevtiki v ZDA, je bil eden osrednjih letošnjih predavateljev na Biocampu, v pogovoru za Znanost pa je predstavil najpomembnejše naloge njegove raziskovalne skupine, ki deluje v kalifornijskem San Carlosu. Njegova multidisciplinarna skupina se ukvarja predvsem z inženiringom malih delcev.

Nove aplikacije

Raziskovalna ekipa v ameriškem laboratoriju tako razvija nove aplikacije zdravil za pljučne bolezni, pri čemer morajo zdravila za inhaliranje doseči boljše učinke, kot jih zdaj omogočajo konvencionalna oralna zdravila v obliki tablet. Ta so biološko aktivna v celotnem telesu, pri vdihavanju pa je zdravilo usmerjeno samo v pljuča.

»Vsebina našega raziskovalnega dela je inženiring mikronsko majhnih delcev, torej suhega prahu, ki je primeren za uporabo v inhalatorju. Raziskujemo različne formulacije molekul, izvajamo toksikološka testiranja na živalih, in sicer na miših, podganah opicah, temu pa sledijo klinična testiranja novega zdravila v obliki suhega prahu.

Zaradi ciljanega delovanja je potrebno manjše doziranje zdravila, načrtovanega za vdihavanje. Gre torej za molekule, ki so posebej oblikovane tako, da jih lahko vdihnemo. Ta nova zdravila so precej boljša od tistih pred dvajsetimi leti, ki so bila v vdihovalniku v obliki tablet. Absorbcija nove oblike zdravila je zato učinkovitejša kot pri tabletah, pri katerih potuje učinkovina najprej v prebavila in od tam po celotnem telesu do pljuč,« razloži dr. Miller.

Inovatorska dilema

Pravi, da ne razvijajo samo nove tehnologije z istimi zdravilnimi učinkovinami, ampak da uporabljajo tudi dodatne pomožne snovi, in sicer kot ovoj za drobne delce učinkovin. »In prav to je eden od večjih izzivov. Pravzaprav smo se znašli v tako imenovani inovatorski dilemi. Zavedamo se, da bo zelo težko spremeniti ustaljeno tehnologijo, po kateri zdaj dela naša farmacevstka družba. Izziv z novo tehnologijo je povezan tudi z določenim tveganjem, saj delamo z novimi materiali. Z raziskavami in testiranji dokazujemo, da so ti novi materiali popolnoma varni.«

Dodaja še, da zdaj na trgu prevladujejo zdravila za pljučne bolezni, ki temeljijo na stari tehnologiji. »Ta zdravila so sicer zelo uspešna, toda mi moramo predvideti, kaj se bo dogajalo v prihodnje, natančneje – v katero smer se bo razvijala farmacevtska panoga. Gotovo se bo razvijala v smeri inženiringa majhnih delcev in temu je namenjeno naše razvojno delo.«

Kakor pravi dr. Miller, je izziv za raziskovalce zdaj veliko večji, kot je bil še pred kratkim. Na prvem mestu je še vedno bolnik, velik vpliv pa imajo danes tudi drugi v zdravstveni verigi. Med vsemi pa je najmočnejša težnja po čim manjših stroških ob hkratni čim večji učinkovitosti zdravil. Znanstveniki morajo tako pri razvojnem delu upoštevati še želje zdravnikov, sester, pulmologov, zdravstvenih zavarovalnic, regulatorjev za zdravila in seveda tudi pričakovanja farmacevtske industrije. Ta med seboj tekmuje za trg tako, da želi biti prva v ponudbi novih zdravil.

Zdravila za inhaliranje s suhim prahom so s terapevtskega vidika zelo učinkovita, ker je potrebna tudi manjša doza zdravila, kot če bi bolnik za iste simptome zdravilo jemal oralno. Zdravljenje z vdihavanjem zdravilne učinkovine v obliki suhega prahu že zdaj nakazuje, da se bo ta nova generacija zdravil iz zdravljenja pljučnih bolezni razširila na celotno sistemsko zdravljenje različnih bolezni. Nadaljnji razvoj zdravil za inhaliranje je torej pomembna veja v farmaciji, hkrati pa je ta razvoj zelo kompleksen, ker morajo znanstveniki in tehnologi razviti kar tri tehnologije za dosego cilja – izdelavo učinkovitejšega zdravila pri manjšem doziranju učinkovine. Izpiliti morajo tehnologijo izdelave zdravila v prahu, kar je naloga Millerjeve skupine za inženiring malih delcev. Druga skupina mora razviti primerno napravo za inhalacijo, tretja pa primerno embalažo zdravila.