Tiskane izdaje
To preiskavo, ki v razvitem svetu sicer ni novost, bodo marca izvajali v prostorih društva oziroma posvetovalnice za srce na Cigaletovi 9 v Ljubljani vsak delovni dan med 9. in 12. uro, ob sredah pa med 11. in 15. uro; cena preiskave je devet evrov, za člane društva šest.
Ob evropskem dnevu žil, 18. marca, bodo meritve brezplačne; izvajali jih bodo med 10. in 17. uro na dveh lokacijah, na Cigaletovi in v hipemarketu Mercator v Šiški.
Zakaj je ta preiskava pomembna? Kot pojasnjuje prof. dr. Aleš Blinc, predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana, je z meritvijo togosti oziroma prožnosti žilja mogoče ugotoviti, kako »mlado« je v resnici naše žilje.
Ta preiskava nam torej omogoča, da pravi čas spoznamo, kje smo, saj pomaga odkriti začetne spremembe na žilju, ko za preventivno ukrepanje še ni prepozno. Navsezadnje je togost žil predstopnja ateroskleroze, z zaščitnim ukrepanjem pa lahko preprečimo nastanek hudih zapletov, naj bo to srčni infarkt, možganska kap ali gangrena.
Vsak utrip srca požene v aorto in navzdol, proti okončinam, vse do prstov na rokah in na nogah, približno deciliter krvi. Ob vsakem iztisu krvi se ta elastična žila raztegne in nato skrči; tako nastane pulzni val, ki potem potuje proti čedalje bolj oddaljenim delom telesa. Bolj ko je žila elastična, mlada, tem počasnejša in enakomernejša je pot tega pulznega vala; z meritvijo oblike pulzne krivulje je torej mogoče odkriti predstopnje žilne okvare.
»Po evropskih smernicah za zdravljenje arterijske hipertenzije je hitrost pulznega vala več kot deset metrov na sekundo opredeljena kot žilna okvara. Takšna je sicer lastnost žilja pri 75-letniku. Če jo izmerimo pri mlajšem človeku, pa to pomeni, da so njegove žile bolj toge in njegova ogroženost za nastanek zapletov z žiljem večja,« poudarja prof. Blinc.
Po njegovi oceni je pomembno, da posameznik, ki še nima napredovale okvare žilja, s to dostopno, preprosto, neinvazivno preiskavo, ki traja manj kot deset minut, dobi dodaten argument za izogibanje razvadam, ki dokazano škodijo zdravju.
Pri društvu za srce si želijo, da bi ta meritev postala rutinska. Napravo za merjenje, vredno nekaj manj kot 5000 evrov, so si za zdaj izposodili, za mesec dni; kasneje bodo morali plačevati najemnino, najraje pa bi jo, če bodo le dobili sredstva za to, odkupili. Tako bi merjenje togosti žil lahko uvrstili med meritve dejavnikov tveganja, ki jih že sicer redno izvajajo – to so meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi, gleženjskega indeksa in glikiranega hemoglobina.
