Obeti hematologov: tarčna zdravila in imunoterapija

 Decembrsko svetovno srečanje ameriškega združenja za hematologijo daje novo upanje številnim bolnikom s krvnimi boleznimi

sre, 10.01.2018, 16:00
Boljše razumevanje raka na molekularni ravni spodbuja razvoj novih terapij, ki so zmožne dlje časa ohranjati bolezen »pod nadzorom«.

 

 

Poudarki:

 

 

 

Nepričakovano decembrsko sneženje v Atlanti je pustilo poseben pečat na nedavnem 59. letnem srečanju Ameriškega združenja za hematologijo. Zaradi zimskih razmer, ki jih v tistih krajih niso vajeni, nekaterim predavateljem ni uspelo pravočasno priti. Kljub temu je bilo na kongresu, ki velja za enega ključnih v svetovnem merilu in privabi hematologe z vsega sveta, javnosti predstavljenih veliko novih dognanj na področju hematologije.

Številna od njih so še na ravni bazičnih raziskav in so zato še zelo daleč od praktične uporabe pri zdravljenju bolnikov, kljub temu pa so vzbudila pozornost.

Čeprav se ASH uradno začne v soboto, je živahno že dan prej, v petek, ko po različnih hotelih potekajo tako imenovani satelitski simpoziji, ki jih organizirajo pretežno farmacevtske družbe.

Tokrat je bilo zaradi zimskih razmer petkovo dogajanje nekoliko okrnjeno, a kljub temu so se udeleženci lahko seznanili tako z najnovejšimi ugotovitvami nekaterih kliničnih študij, na katerih preizkušajo nove terapije za krvne bolezni, kot tudi z novimi zdravili, ki jih razvijajo farmacevtske družbe. Tisti, ki so petkove simpozije zamudili, so se o nekaterih novitetah lahko poučili tudi v času ASH na razstavnih prostorih farmacevtskih družb. Pa tudi sicer je udeležence pričakal pester program znanstvenih razprav, predavanj, razstava posterjev z ugotovitvami različnih študij in še bi lahko naštevali.

Tarčne terapije so še vedno gonilo razvoja

Na področju zdravljenja hematoloških malignih obolenj, kot so levkemije, limfomi, diseminirani plazmocitom, so tarčne terapije tiste, ki obljubljajo boljše izide bolezni. Nova zdravila napadajo raka na ravni mulekul in v primerjavi s klasično kemoterapijo izboljšujejo tudi kakovost življenja bolnikov z rakom. Ker tarčna zdravila v nasprotju s kemoterapevtiki napadajo le rakave celice imajo drugačne, navadno milejše nezaželene stranske učinke kot kemoterapija.

Na sobotni novinarski konferenci v sklopu ASH, ki jo je moderirala znana kanadska onkologinja prof. dr. Laurie Sehn z Univerze Britanske Kolumbije v Vancouverju, so predstavili nekaj študij, ki prej napisano še potrdijo. »Te študije kažejo, kako boljše razumevanje raka na molekularni ravni vodi v razvoj novih terapij, ki so zmožne dlje časa ohranjati bolezen »pod nadzorom« in hkrati izboljšati bolnikovo kakovost življenja,« je v uvodu dejala dr. Sehnova.

Manj stranskih učinkov

Velika mednarodna klinična študija tretje faze o uporabi monoklonskih protiteles mogamulizumaba pri zdravljenju ponovljenega kutanega T-celičnega limfoma (CTCL), ki jo je predstavila vodja raziskave dermatologinja prof. dr. Youn H. Kim s stanfordske medicinske fakultete, je pokazala prednosti zdravljenja s tarčnimi zdravili. V študiji, v kateri je sodelovalo 372 pacientov, so primerjali, kako se na novo zdravilo mogamulizumab odzivajo bolniki s ponovljenim CTCL v primerjavi s standardno terapijo z vorinostatom, ki jo priporoča ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) za bolnike s CTCL. Mogamulizumab napada protein CCR4, ki ga pogosto najdemo na površini rakavih celic bolnikov s CTCL.

»Kot protitelo za CCR4 to zdravilo v boju z rakavimi celicami uporabi kar bolnikove imunske celice,« razloži delovanje mogamulizumaba dr. Kimova.

Klinična študija je pokazala, da novo zdravilo zelo izboljša izid zdravljenja – povprečni čas brez znakov ponovitve bolezni je bil pri bolnikih, ki so prejemali novo učinkovino, 7,7 meseca, v skupini, ki je prejemala vorinostat, pa 3,1 meseca – in pri tem povzroča precej blažje nezaželene stranske učinke.

Dr. Kimova pravi, da bo njihov naslednji korak raziskovanje biomarkerjev, s katerimi bi lahko predvideli izid zdravljenja, in preizkušanje učinkovitosti zdravila mogamulizumab v kombinaciji z drugimi terapijami, ki delujejo ali na kožo ali sistemsko.

Novo v zdravljenju Hodgkinovega limfoma

Zdravljenje pravočasno odkritega Hodgkinovega limfoma (HL) je bilo zadnja desetletja zelo uspešno, kar bi bil lahko vzrok, da mu raziskovalci niso posvečali tako veliko pozornosti. Zato je mednarodna klinična študija, ki jo vodi priznani kanadski onkolog dr. Joseph M. Connors, klinični direktor Centra za limfatične rake na Agenciji za boj proti raku Britanske Kolumbije, toliko pomembnejša. Rezultati študije predstavljajo prvi pomemben uspeh na področju zdravljenja bolnikov z odkritim napredovanim HL v zadnjih tridesetih letih.

Standardno zdravljenje HL s kombinacijo kemoterapevtikov adriamycin (doxorubicin), bleomycin, vinblastin in dacarbazin (ABVD) se od 70. let ni spreminjalo in, kot pravi dr. Connors, so se vsi poskusi, da bi izboljšali rezultate zdravljenja z ABVD, klavrno končali zaradi preveč zapletov.

V predstavljeni študiji dr. Connorsa so 1334 bolnikom z novoodkritim in nikoli zdravljenim napredovanim HL naključno predpisali ali obstoječe sistemsko zdravljenje ABVD ali kombinacijo tarčnega zdravila brentuximab vendotin (BV) in kemoterapevtikov doxurubicin, vinblastin in dacarbazin (AVD) ter bolnike spremljali 50 mesecev. Ugotovili so, da je nova kombinacija zdravil izid zdravljenja izboljšala za 23 odstotkov v primerjavi s standardno terapijo. Čeprav je nova terapija povzročila več nezaželenih stranskih učinkov (poškodbe živčevja, epizode visoke telesne temperature, nevtropenijo) kot ABVD, so ti s podpornim zdravljenjem tudi hitro izzveneli. Obenem preizkušana terapija ni vsebovala bleomycina, ki lahko povzroči poškodbe pljuč in občasno tudi smrt.

Prihodnost je v imunoterapiji

Na ASH so predstavili tudi zanimive in spodbudne ugotovitve nekaterih študij, ki raziskujejo terapije z uporabo posebej pripravljenih T-limfocitov bolnika, tako da delujejo proti lastnim rakavim celicam. Stroka govori o tako imenovanih CAR-T terapijah (iz angl. chimeric antigen receptor), ki postajajo vse pomembnejše pri zdravljenju agresivnih, ponavljajočih se krvnih rakov. Zasnovane so na uporabi bolnikovih lastnih T-limfocitov, katerih naloga v imunskem sistemu je prav ubijanje rakavih celic. Zbrane T-celice v laboratoriju spremenijo tako, da napadajo točno določene proteine na površini malignih celic levkemije in limfoma. Tako pripravljene T-celice vrnejo bolniku v njegov imunski sistem s transfuzijo.

»Zbrani podatki raziskav na področju CAR-T terapij so zelo obetavni in kažejo, da bodo te terapije za zdravljenje B-celičnih malignih obolenj ostale tudi v prihodnosti,« je na ASH dejal onkolog dr. Renier J. Brentjens iz Memorial Sloan Kettering Cancer Center in poudaril, da se moramo še veliko naučiti o toksičnosti takšnih terapij, na primer, kako obvladovati sindrom izpusta citokinov (CRS), ki je pogost in nevaren odziv na infuzijo spremenjenih T-celic. Sklenil je, da so pred nami razburljivi časi in da bodo celične terapije, kakršna je CAR-T, nekega dne postale standardni način zdravljenja tako hematoloških malignih obolenj kot solidnih tumorjev.

Prijavi sovražni govor