Obsežno iskanje zunajzemeljske inteligence

Znameniti angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog Stephen William Hawking je sprožil nov ambiciozen projekt iskanja odgovora na vprašanje, ali poleg Zemlje tudi drugje v vesolju obstaja inteligentno življenje.

Projekt intenzivnega iskanja morebitnih radijskih signalov zunajzemeljske inteligence naj bi bil najobsežnejši doslej: trajal naj bi deset let, načrtovanih približno sto milijonov dolarjev pa naj bi zbrali s tako imenovano pobudo Breakthrough v okviru londonske Kraljeve družbe.

Med nedavno javno predstavitvijo ambicioznega načrta je profesor Hawking dejal: »Morda prav ta trenutek nekje v vesolju inteligentno življenje opazuje te naše luči – in razume, kaj pomenijo. Seveda pa je možno tudi to, da naše luči potujejo po vesoljskih prostranstvih brez inteligentnega življenja – kot nekakšne neopažene plamenice, ki sporočajo, da je vesolje prav tukaj, na eni izmed neštetih kamnitih gmot, odkrilo svoj obstoj. V obeh primerih smo pred najpomembnejšim vprašanjem, kar jih je. In čas je, da se zavežemo nanj poiskati odgovor. Z drugimi besedami, da iščemo življenje zunaj našega planeta. Živi smo, imamo razum, zato moramo vedeti!«

Tudi vplivni posamezniki, ki podpirajo novo smelo pobudo, poudarjajo, da bo to doslej najobsežnejše znanstveno iskanje znamenj zunajzemeljskega inteligentnega življenja. Po načrtih naj bi z radijskimi teleskopi temeljito »prečesali« desetkrat več neba kot z dosedanjimi programi in stokrat hitreje preposlušali petkrat večji radijski spekter.

Pri tem iskanju bodo uporabili tudi dva najmočnejša radijska teleskopa na svetu – v Green Banku v Zahodni Virginiji, ki je tudi največji premični kopenski objekt na svetu, ter teleskop v observatoriju Parkes v Novem Južnem Walesu v Avstraliji, neuradno imenovan Krožnik.

»Iskanje zunajzemeljskega življenja bo gotovo navznemirljivejši podvig v znanosti 21. stoletja,« je prepričan tudi angleški astrofizik, astronom in kozmolog Martin John Rees. »In s pobudo Breakthrough ga želimo dvigniti na enako raven, kakršno zavzemajo druge najpomembnejše znanstvene raziskave.«

Pri iskanju signalov z drugih svetov bo lahko sodelovala tudi zainteresirana javnost, in sicer v projektu SETI@home project.

Ustanovitelj pobude, ameriški milijarder ruskega rodu Yuri Milner, ki je obogatel z vlaganji v ameriška visokotehnološka podjetja, je prepričan, da je človeška tehnologija že dosegla raven razvitosti, ko je mogoče prisluškovati morebitnim signalom zunajzemeljske inteligence na ustrezni znanstveni podlagi. »Sodobna tehnologija nam ponuja realno možnost, da poiščemo odgovor na eno najpomembnejših, najbolj temeljnih vprašanj človeštva: Ali smo v vesolju sami?« je dejal na slovesni predstavitvi v poslopju Kraljeve družbe v Londonu.

»S pobudo Breakthrough Listen [preboj v poslušanju] smo se zavezali, da za iskanje inteligentnega življenja v kozmosu uporabimo najsodobnejšo tehnologijo Silikonske doline. Dostop do naših podatkov bo odprt, saj nameravamo izkoristiti tudi prednosti družbenih omrežij in njihove velike zmožnosti reševanja celo najtežavnejših problemov.«

Profesor Stephen Hawking ga je med poetičnim govorom dopolnil z osebnim prepričanjem, da je intenzivno iskanje odgovora na omenjeno vprašanje eno najpomembnejših znanstvenih prizadevanj človeškega rodu. »Za razumevanje vesolja je treba poznati atome in sile, ki jih povezujejo, poznati je treba temeljne obrise prostora in časa, razumeti rojstvo in smrt zvezd, ples galaksij in skrivnosti črnih lukenj,« je dejal. »A vse to ni dovolj. S temi idejami ni mogoče pojasniti vsega. Z njimi lahko razložimo svetlobo zvezd, ne pa tudi svetlobe, ki sije s planeta Zemlja. Kajti za razumevanje te svetlobe, teh luči človeka, je treba poznati življenje sámo. Treba je razumeti njegov um.«