Tiskane izdaje
Triindvajset znanstvenikov iz šestih držav je ta mesec predstavilo prvi celovit genski zemljevid človeku sorodnih gorskih goril, ki živijo na dveh izoliranih območjih v osrednji Afriki. »In ugotovili smo izjemno visok odstotek parjenja med ožjimi sorodniki,« pojasnjuje genetik Chris Tyler-Smith iz Sangerjevega inštituta, neprofitne raziskovalne ustanove, ki jo finančno podpira humanitarna fundacija Wellcome.
Med študijo, objavljeno v reviji Science, so raziskovalci pri gorskih gorilah ugotovili občutno izgubo genske raznolikosti; parjenje med ožjimi sorodniki teh živali je pač tudi posledica vztrajnega zmanjševanja njihovega števila. Identične segmente obeh staršev so tako našli v kar tretjini genoma teh živali. Poleg tega parjenje med bližnjimi sorodniki povečuje nevarnost manjše odpornosti proti boleznim, ker se zaradi njega zmanjšuje genska zmožnost prilagajanja okoljskim in drugim spremembam in povečuje grožnja nevarnih mutacij.
»Gorskim gorilam grozi resna nevarnost izumrtja,« poudarja genetik z univerze v Cambridgeu Aylwyn Scally. »Število teh opic se je v zadnjem stoletju dramatično zmanjšalo, z našo študijo pa smo ugotovili tudi vztrajno usihanje njihovega števila, ki traja že več tisočletij.«
Kljub naštetemu je raziskovalce presenetilo, da so najnevarnejše mutacije pri gorskih gorilah manj pogoste kakor pri drugih podvrstah teh opic. »Kljub manjši genski raznolikosti gorske gorile očitno še niso stopile na pot brez vrnitve,« meni dr. Scally.
Na svetu živi le še približno 880 gorskih goril, in sicer v meglice ovitih gozdovih vulkanske gorske verige Virunga, ki se razteza med Ruando, Ugando in Demokratično republiko Kongo – z znamenitim ugandskim nacionalnim parkom Bvindi vred. Tokratno gensko analizo so izvedli na temelju odvzetih vzorcev krvi sedmih gorskih goril s tega območja. »Uspešno kljubujejo številnim nevarnostim – in z našo pomočjo se bodo morda tudi številčno okrepile.«
Gorile se ločijo na dve vrsti: vzhodno in zahodno. Gorske gorile, ki imajo gostejšo in daljšo dlako od drugih goril, so ena od dveh podvrst vzhodnih goril in so, kot rečeno, med najbolj ogroženimi živalski vrstami na planetu. Žal je največja grožnja zanje prav človek, ki vztrajno krči njihovo naravno okolje, jih kljub zakonskim prepovedim še vedno lovi, hkrati pa nanje prenaša še svoje bolezni.
Toda avtorji tokratne študije so prepričani, da vse le ni samo črno. »Medtem ko je parjenje med ožjimi sorodniki dodobra prispevalo k izumrtju neandertalcev, so gorske gorile po vsem sodeč bolj odporne,« ugotavlja tudi dr. Christina Hvilsom, genetičarka iz živalskega vrta v Københavnu. »In če jim bomo še naprej omogočali ustrezno zaščito, jim lahko zagotovimo svetlejšo prihodnost.«
