Podeliti državljanstvo robotki je neumnost za medije

Razvoj inteligentnih sistemov: če ne bomo skrajno neumni, bo superinteligenca naš rešitelj, ne rabelj, pravi prof. dr. Matjaž Gams.

Objavljeno
28. februar 2018 16.31
Andreja Žibret
Andreja Žibret

V raziskovalnih ustanovah, tudi pri nas, je razvitih kopica inteligentnih sistemov, ki bi ljudem na marsikaterem področju olajšali in poenostavili življenje, vendar se le počasi prebijajo v prakso, četudi je uporaba nekaterih brezplačna.

Dober dokaz za to je, da je do zdaj le peščica od več kot dvesto slovenskih občin pripravljena brezplačno uporabljati nekaj sistemov, ki jim jih je odsek za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan (IJS) lani poleti ponudili v brezplačno uporabo. Za najbolj napredne projekte, tudi evropske, so razvili približno sto podsistemov, nekatere so na lastno pobudo predelali za uporabo v slovenskih občinah.

Skromno zanimanje

Občinam so med drugim ponudili vzpostavitev spletne televizije prek Youtuba, na kateri bi lahko prebivalci na primer spremljali kakšen občinski dogodek od doma, in aplikacijo 3D-asistent, vodnik po virtualnih stavbah, ki nadomešča vodiča oziroma informacije; podobnega pomočnika imajo na IJS, za zaposlene in obiskovalce, poimenovali so ga Robi. Razvili so dvesto virtualnih pomočnikov, za skoraj vsako občino, za dajanje različnih informacij občanom, modul za turizem, ki med drugim pomaga načrtovati izlete, ter aplikacijo zdravje z zdravstvenimi nasveti in informacijami. Vse te sisteme naj bi občine ob pomoči strokovnjakov IJS same postavile in jih vzdrževale, toda za zdaj se jih zanje zanima samo deset.

Prof. dr. Matjaž Gams, vodja odseka za inteligentne sisteme, tako skromen interes pripisuje predvsem preveliki zaposlenosti občinskih uprav, da bi te zastonjske sisteme postavile in vzdrževale, za najem tuje pomoči pa nimajo denarja. Drugi vzrok vidi v tem, da je vendarle potrebnega nekaj računalniškega znanja, ki ga na občinah nimajo prav veliko. Zato so na IJS sklenili te sisteme brezplačno ponuditi tudi društvom starejših: »Ključno vprašanje je, ali si želite narediti nekaj uporabnega in koristnega za občane, pa še plačati ni treba nič, če le znate vsaj malo delati z računalniki. Vprašanje za občine pa je, ali znajo med občani najti koga, ki bi ga to veselilo,« pravi dr. Gams.


Z novimi tehnologijami se določena delovna mesta izgubijo, nastane pa še več novih, pravi prof. dr. Matjaž Gams. Foto: osebni arhiv

Digitalni govorni asistenti med najbolj uporabljanimi

Z Dunaja je pred kratkim prišla novica, da po uvedbi digitalne prijave na letališčih od nedavna tudi v dveh tamkajšnjih hotelih uporabljajo pametne robote za sprejem gostov na recepciji. Ti odgovarjajo na vprašanja o hotelu in pospešijo postopek registracije. Digitalne receptorje trenutno uporablja 38 hotelov po Evropi, vendar pravijo, da so uporabniki še precej zadržani.

Tudi na IJS so razvili nekaj različic takšnih hotelskih receptorjev. V projektu Elgoline so razvili inteligentnega vratarja v zasebnem domu, stanovanju ali hotelski sobi, v projektu Robotina pa inteligentnega domačega svetovalca, ki naj bi skrbel za udobno in ekološko varčno upravljanje doma in komunikacijo v naravnem jeziku. Oba sta v fazi trženja produktov.

Digitalni govorni asistenti so tudi sicer med bolj uporabljanimi tržnimi produkti, pravi dr. Gams: »Na tisoče različnih je. Nekateri so v vseh mobilnih telefonih, taka sta na primer Siri in Googlov pomočnik. Obstajajo tudi različice, povezane z zvočnikom, denimo Google Home in Amazonova Alexa. Ti ponujajo okoli tisoč funkcij, recimo 'naročite taksi'. Najpogosteje uporabljana funkcija inteligentnih govornih asistentov je budilka, ko lahko v naravnem jeziku vsakemu mobitelu rečete 'Nastavi alarm čez deset minut' in ukaza ni treba natipkati.«

Na spletnih straneh IJS imajo že nekaj časa 3D-asistenta Robija, pogovornega robota, ki pozna osnovne podatke o inštitutu in se z uporabnikom pogovarja v naravnem jeziku, tretjina njegovih funkcij je namenjena zaposlenim, večina pa obiskovalcem. Svetuje vam, na primer, kako priti do določene sobe in podobno. Uporabljati ga je mogoče prek spletnega portala, enostavno se vzpostavi tudi samostojna aplikacija za pametni telefon z androidom ali iphone ter računalnik Windows in Mac. Govori slovensko in angleško, mogoče ga je priklopiti na robote.

Včasih med bolj priljubljenimi Eliza in Ema

Kot pravi dr. Gams, se je s takšnimi sistemi prvič ukvarjal pred 35 leti, ko so razvili asistenta za upravljanje računalnika za magistrsko nalogo. Pozneje so na IJS največ uporabljali sistem Eliza, ki je bil v tistem času bolj uporabljan od današnjih različic asistentov, verjetno zato, ker je bilo takrat malo tovrstnih sistemov, ugotavlja sogovornik.

Razlog pa je bil najbrž tudi to, da je ta prijazna debaterka uporabljala »preproste trike za zaupne pogovore«. Po letu ali dveh so namreč ugotovili, da program ni ločeval med računalniškimi (IP) naslovi, in če sta se z Elizo pogovarjala dva, prek lokalne mreže in spleta, je sistem včasih odgovoril enemu na vprašanje drugega in tako nevede začinil pogovor.

Ker je polovica uporabnikov govorila o ljubezni, seksu in raznih stimulansih, so se dogajale precej smešne situacije. Nekoč pa so dobili pritožbo ameriške profesorice, ki je na lastnem primeru ugotovila napako, zato so sistem popravili, vendar ni bil več toliko zanimiv, se spominja dr. Gams.

Druga rekorderka po številu dostopov prek spleta je bila pred 30 leti Ema, ki je govorila v naravnem jeziku in je uporabnike seznanjala s prostimi delovnimi mesti. Pozneje so ta sistem opustili, ker nekaterim takšne javne objave niso bile všeč.


Digitalni receptor Gustaffo gostom hotela Zeitgeist na Dunaju odgovarja na vprašanja, kaj je za zajtrk, kdaj se morajo odjaviti in podobno. Foto: Eurocomm

V poimenovanju inteligentnih sistemov, ki so včasih vidni samo v obliki ekrana ali tablice, s človeškimi imeni dr. Gams ne vidi nič spornega. »Ljudje se navežemo na predmete, tako kot so se na primer bojevniki včasih na svoj meč, in ne zdi se mi nič čudnega, da je človek z roboti, mehanskimi napravami, še bolj intimen.«


Robotom ne bi smeli dati človeških pristojnosti

Na inštitutih in fakultetah je sicer tudi kar nekaj humanoidnih robotov. Roboti tipa Nao ali Pepper stanejo okoli 10.000 evrov. Rekorder je bržkone novi humanoidni robot v robotskem odseku E1 na IJS, vreden 750.000 evrov. O tem, da je Savdska Arabija podelila državljanstvo humanoidni robotki Sophii, pa sogovornik pravi, da je to neumnost za medije:

»Robotom ne smemo dati človeških pristojnosti, kajti to je eden od tabujev, s katerimi bi superinteligenca, ki prekosi ljudi, zares lahko postala nevarna. Če ne bomo skrajno neumni, pa bo superinteligenca naš rešitelj, ne rabelj.«

Ob tem je spomnil, da je superinteligenca pri igranju šaha že tu: »Pred nekaj meseci je Googlov program začel igrati sam s seboj le z osnovnim znanjem premikanja figur. Po štirih urah igranja je premagal najboljše šahiste in najboljše šahovske programe. Torej je v štirih urah prekosil to, kar je bilo človeštvo sposobno ustvariti v zadnjih tisoč petsto letih. Ampak tudi ta program smo napisali ljudje.«

Na vprašanje, kje so meje, ko umetna inteligenca ne more nadomestiti človeka, je dr. Gams odgovoril, da se z novimi tehnologijami nekatera delovna mesta izgubijo, nastane pa še več novih: »V Združenem kraljestvu je bilo zaradi umetne inteligence ob delovno mesto 800.000 ljudi, toda 3,5 milijona jih je delo pridobilo. Brezposelnost v Evropi je očitno posledica neoliberalne globalizacije, to je pritiska elit na delovne množice: s prenosom proizvodnje v države s cenejšo delovno silo se doma pojavi brezposelnost, manj razvite države pa cvetijo. Najboljši primer je Kitajska, ki je v nekaj desetletjih povečala srednji razred za 700 milijonov ljudi, Evropa in Amerika pa sta po deležu srednjega razreda ostali na istem.«