Poletja ne bodo več taka, kot so bila pred leti

Se spominjate decembra leta 1984? Za tiste, ki odkimavajo, ker se ne morejo spomniti ničesar pomembnega, in za tiste, ki se takrat še niso rodili, naj povemo, da je bil to zadnji mesec, ko je bilo ozračje na našem planetu hladnejše od povprečja.

V teh dneh – dobrih 32 let po tistem, ko so bile zadnjič izmerjene temperature pod mesečnim povprečjem – so v Kuvajtu namerili najvišjo temperaturo zraka na Zemlji (54 stopinj Celzija, izmerjenih na meteorološki postaji Miitribah v severozahodnem Kuvajtu). In v teh dneh, ko so kar tri glavne raziskovalne meteorološke organizacije opozorile, da nas letos čaka najtoplejše leto, odkar načrtno merimo temperature zraka, je odveč omeniti, da se december 1984 bržkone ne bo več ponovil.

Prav tako je zelo verjetno, da se ne bodo več ponovila razmeroma blaga poletja, ampak bodo ostala le del spomina tistih, ki so jih doživljali. Otroci, ki se zdaj rojevajo, jih ne bodo poznali.

Tako domnevo nakazujejo podatki o junijskem vremenu, ki so jih te dni objavile najprej ameriška nacionalna uprava za ozračje in oceane NOAA, zatem ameriška vesoljska agencija Nasa in nato še svetovna meteorološka organizacija WMO. Po poročilu vseh treh organizacij je bil letošnji junij najtoplejši mesec, odkar izvajamo sistematične meritve temperatur.

Podiranje rekordov

Povprečne temperature tako kopnega kot zraka so presegle vsa dosedanja mesečna povprečja. Junij je bil tako že 14. mesec po vrsti, ko so se toplotni rekordi podirali drug za drugim. V 137 letih, odkar sistematično opravljamo meteorološke meritve, je to obdobje podiranja temperaturnih rekordov najdaljše do zdaj.

Povprečna temperatura površja je bila junija za skoraj celo stopinjo Celzija (0,9) nad povprečjem mesečnih junijskih temperatur. Po mnenju vremenoslovcev to napoveduje, da se bo tudi celotno leto končalo z rekordno visoko povprečno temperaturo. Povprečna svetovna temperatura kopnega in gladine oceanov je bila namreč letos že konec junija za 1,05 stopinje Celzija višja od povprečja 20. stoletja.

Ta podatek že kaže, da bo leto 2016 za petino stopinje Celzija preseglo povprečje preteklega leta. Zadnji junij, hladnejši od povprečja, je celo bolj oddaljen kot december 1984, ki je bil sploh zadnji mesec, hladnejši od povprečja, in sicer se moramo vrniti kar 40 let v preteklost, v leto 1976.

Temperaturnih posebnosti letošnjega junija pa s tem še ni konec. Junij 2016 je namreč postal 40. zaporedni junij s povprečnimi temperaturami površine oceanov, ki presegajo povprečne svetovne oceanske temperature. Zgovoren je še podatek, da se je dvanajst doslej najvišjih mesečnih svetovnih povprečij temperature površine oceanov zvrstilo prav v zadnjih zaporednih dvanajstih mesecih.

Najbolj se segreva severna polobla

Eno so povprečja, drugo so dejanske temperature. Gledano bolj po območjih, je bila večina planeta junija toplejša od povprečja za ta mesec. Po podatkih NOAA so od povprečja v toplejšo smer najbolj neobičajno odstopali kraji v severozahodni, osrednji in daljnovzhodni Rusiji in v severni Avstraliji. V Severni Ameriki je bil junij rekordno topel, na preostalih štirih celinah pa je bil vsaj med petimi najbolj toplimi juniji. V Afriki, na primer, je bil letošnji junij drugi najtoplejši junij, odkar tam merijo temperaturo zraka in okolja. Rekordno toplo je bilo ponekod v ZDA, Mehiki, Braziliji, severovzhodni in jugozahodni Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Indoneziji.

Hladneje od povprečja je bilo edino v osrednjih in južnih območjih Južne Amerike. V celoti, navaja NOAA, pa je bil letošnji junij 378. zaporedni mesec s temperaturami, ki so presegale povprečje 20. stoletja.

Ti podatki kažejo očiten trend globalnega segrevanja. V kombinaciji z delovanjem El Niña konec preteklega leta je povzročilo nevarno tanjšanje arktičnega ledu, opozarja Nasa. Po meritvah ameriške vesoljske agencije je bil obseg zimskega arktičnega morskega ledu najmanjši do zdaj, le 14,5 milijona kvadratnih kilometrov, sam severni pol pa je vstopil v novo leto s temperaturami, za deset stopinj višjimi od običajnih.

Zdaj, na vrhuncu poletja, arktični led prekriva za 40 odstotkov manjšo površino kot v poznih 70. in zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja. Njegov obseg septembra, ko ponavadi doseže najnižjo točko v letnem ciklu, pa se zmanjšuje po stopnji 13,4 odstotka na desetletje.

»Za letošnjih prvih šest mesecev smo ugotovili najmanjši povprečni obseg morskega ledu, odkar ga od leta 1979 merimo s sateliti,« je v sporočilu za javnost poudaril Walt Meier, raziskovalec morskega ledu pri Nasi. Direktor Nasinega Goddardovega inštituta za raziskave vesolja Gavin Schmidt pa je opozoril na tveganje, da bo ta otoplitev prispevala k dvigu oceanske gladine.

Hitrejše segrevanje

»Naš planet je na poti k najtoplejšemu letu, odkar merimo temperature v okolju,« v poročilu, objavljenem prejšnji četrtek, ugotavlja svetovna meteorološka organizacija WMO. »Segrevanje poteka hitreje, kot smo pričakovali.« Višje temperature, ki so jih zaznali predvsem na severni polobli v prvih šestih mesecih letošnjega leta, v kombinaciji z zgodnjim in hitrim taljenjem arktičnega ledu in večjo količino toplogrednega ogljikovega dioksida v ozračju pospešujejo hitrost spreminjanja podnebja, še opozarja WMO.

»Dogajanje v letošnjih prvih šestih mesecih res vzbuja skrb,« poudarja David Carlson, direktor programa raziskav podnebja pri WMO. »Trenutno ni verjeten noben drug scenarij razen tega, da bomo priča izredno obsežnemu taljenju ledu, naraščanju temperature in večanju količine ogljikovega dioksida v ozračju. To leto kaže, da se naš planet segreva hitreje, kot smo mislili. Torej nam je za ukrepanje preostalo bistveno manj časa, kot smo bili prepričani do zdaj,« opozarja Carlson.

»Podnebne spremembe, ki jih povzročajo toplogredni plini, ne bodo izginile. Ostale bodo in se še okrepile,« je prepričan generalni sekretar WMO Pettri Taalas. Upa pa, da bodo vse pogostejši skrajni vremenski dogodki, od nalivov do suš, le spodbudili odločnejše ukrepe za omejitev izpustov toplogrednih plinov.

»Raziskave kažejo, da ljudje šele po skrajnih vremenskih dogodkih, ki jih izkusijo na lastni koži, dojamejo, da se podnebne spremembe že dogajajo,« navaja klimatolog Joeri Rogelj z mednarodnega inštituta za uporabne sistemske analize na Dunaju. »Ti dogodki motivirajo ljudi, da se angažirajo in poskušajo kaj storiti.«

Znano je, kaj storiti

Kaj storiti, je načeloma znano. Morali bi upočasniti uporabo fosilnih goriv in jo počasi opustiti. Če tega ne bomo naredili, se bomo preprosto morali navaditi na poletja s skrajnimi vremenskimi dogodki, opozarjajo klimatologi.

Če bomo nadaljevali način življenja, kakršnega imamo zdaj, ko močno slonimo na zgorevanju fosilnih goriv, se bo naš planet do konca stoletja ogrel za dodatne tri stopinje Celzija. Takrat pa bodo poletja, ki jih zdaj opisujemo kot ekstremno vroča, veljala za mila, je za Huffington Post izjavil Michael Mann, vodilni klimatolog na pensilvanski državni univerzi.

Z njim se strinja tudi Kevin Trenberth, eden najuglednejših klimatologov z ameriškega nacionalnega centra za raziskave ozračja. Kar je zdaj huda poletna vročina, bo kmalu postalo normalno za poletne mesece. V tej zvezi spomni na ameriško nacionalno poročilo o stanju podnebja iz leta 2014, ki navaja ugotovitev, da se bodo skrajno vroči dnevi, ki so se v ZDA dogajali približno na dvajset let, v prihodnje dogajali že vsaki dve ali tri leta.

»To pa pomeni, da marsikateri kraji ne bodo več primerni za življenje. Več raziskav že opozarja, da bodo tropska območja postala neprimerna za ljudi, če nam ne bo uspelo zmanjšati izpustov toplogrednih plinov.«

Bomo čakali, da se to res zgodi?

Strokovnjaki Nase menijo, da je k letošnjemu dvigu povprečne temperature precej prispeval vremenski pojav El Niño, ki je bil pred meseci izredno intenziven. Zdaj ko je pojenjal, se utegne zgoditi, opozarjajo, da bo prihodnje leto po dolgem času znova hladnejše. A to ne bo razlog za olajšanje, saj bo le premor pred še večjim segrevanjem – če ne bomo takoj ukrepali.