Polži in školjke iz Jadranskega morja

Letošnja tematska priloga revije Življenje in tehnika podaja pregled polžev in školj v Jadranskem morju.

Objavljeno
27. julij 2016 17.15
S. R. P.
S. R. P.

Med spominki, ki jih marsikdo prinese domov s počitnic ob morju, se večkrat znajdejo školjke in polžje hišice z morskega obrežja. Za številne ne vemo, kako se imenujejo, pa tudi marsičesa drugega ne o prebivalcih teh ohišij, ki so končali kot spominek ali okras. Vprašanj je veliko. Na primer, kateri polž je najbolj pisan in katera školjka največja? Ali pa, zakaj so leščurji zavarovani in jih ni dovoljeno nabirati? Zakaj ima polž, znan kot Petrovo uho, ob robu hišice od pet do sedem odprtinic? In kakšno je pravzaprav znanstveno ime školjk, ki jih v restavraciji naročimo kot klapavice?

Odgovore na ta in še mnogo drugih vprašanj ponuja letošnja tematska priloga revije Življenje in tehnika z naslovom Polži in školjke iz Jadranskega morja. Pripravila sta jo Marjetka Kardelj in dr. Miha Jeršek, na 80 straneh pa jo je v nakladi 8400 izvodov izdala Tehniška založba Slovenije. Pestro knjižico z nazornimi fotografijami sta avtorja v sredo predstavila v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. V njej povzemata geološko preteklost Jadranskega morja in predstavita najpomembnejše abiotske dejavnike preživetja – svetlobo, tlak, slanost, gostoto in temperaturo morske vode ter z njimi povezane morske tokove, nato pa opišeta posamezne pasove, ki si sledijo od obale do morskih globin: pršni, bibavični in obrežni pas ter celinsko polico in hadal. V knjigi opisujeta značilnosti danes živečih polžev in školjk. Opis dopolnjujejo fotografije 120 najpogostejših vrst polžev in 60 najpogostejših vrst školjk, ki jih najdemo v Jadranskem morju.

Za tiste, ki jih mika, da bi se začeli ukvarjati z zbiranjem ali vsaj z nekoliko bolj poglobljenim opazovanjem polžev in školjk, sta avtorja v sklepnem delu zbrala podatke o javnih malakoloških zbirkah pri nas in v sosednjih državah in dodala seznam priporočene strokovne literature ter naslove spletišč, ki obravnavajo to področje.

Avtorja se s školjkami in polži ukvarjata že več let. Prvo malakološko razstavo sta pripravila leta 2000 in na njej predstavila raznolikost polžev in školjk iz hrvaškega dela Jadranskega morja. Kot naravoslovca sta privržena morju, njegovemu bogastvu ter življenju v njem in ob njem. Ljubiteljsko zbiranje na morskih obalah dopolnjujeta z obiski razstav v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Zavedata se, da je Jadransko morje nekaj posebnega, da je med netropskimi morji verjetno najbolj raznoliko in da je precej občutljivo. Pričujoča knjižica naj bi prispevala, da bi se vrednosti in občutljivosti Jadranskega morja zavedalo kar največ ljudi, njihova večja osveščenost pa bi jih motivirala k ohranjanju življa v njem.


V knjigi najdete slike 60 najpogostejših vrst školjk, ki jih najdemo v Jadranskem morju. Foto: Leon Vidic/Delo

Jadransko morje je namreč kot del Sredozemskega morja res nekoliko odmaknjeno od globalnih morskih tokov, vendar je zaradi svoje lege morda še bolj občutljivo. Velja za relativno mlado morje in je pravzaprav nekakšen zaliv Sredozemskega morja, ki je edino, ki se zajeda med dve celini. V času poledenitev je bila gladina morja precej nižja tako, da je bila severna obala Jadranskega morja nekje med današnjim Zadrom in Ancono. Severni del Jadranskega morja, kamor sodi tudi Tržaški zaliv in z njem slovenski del Jadranskega morja, ima najvišjo bibavico vzdolž Jadranske obale, zaradi dotokov sladke vode pa je nekoliko manj slano od srednjega in južnega dela Sredozemskega morja.

Školjke in polži so se prilagodili slanosti, bibavici in različnim podlagam na morskem dnu. Največ jih živi v delu, do koder prodre sončna svetloba, saj je v tem delu največ hrane. Polži imajo hišice ali so brez – to so goli polži, pojasnjujeta pisca, školjke pa živijo v lupinah.

Tako hišice kot lupine so iz precej podobnega materiala, saj so pretežno grajene iz kalcijevega karbonata. Ta je lahko kot mineral kalcit in aragonit. V vrstah, ki imajo na notranji strani plast biserovine, lahko nastajajo biseri. V Jadranskem morju so to veliki leščurji, ki so jih zaradi pretiranega izlova zavarovali. Bisere pa lahko najdemo tudi v užitni klapavici, školjki, ki je pogosta v kulinariki.

Pisca še zatrjujeta, da za potrebe fotografiranja lupin školjk in hišic polžev v tej knjigi ni bilo treba pokončati niti ene od teh živali. "Morda so zato nekatere vrste predstavljene z manj sijočimi fotografijami -- a večino takšnih je mogoče najti naplavljene na morski obali, na dnu plitvega morja ali preprosto v ribarnici," omenjata Marjetka Kardelj in Miha Jeršek.