Tiskane izdaje
Eden izmed strateških ciljev Slovenske znanstvene fundacije (SZF) je spodbujanje komuniciranja znanosti. V ta namen je vpeljala priznanja prometej znanosti za odličnost v komuniciranju in komunikator znanosti.
Komuniciranje znanosti in s tem trajno izboljševanje njenega javnega razumevanja je sestavni del podpore sodobni organiziranosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti v večini evropskih držav. Čeprav gre predvsem za podporne aktivnosti, se je treba tega lotiti organizirano s spremljanjem, ocenjevanjem kvalitete in vnašanjem potrebnih sprememb v samo izvajanje komuniciranja, pa tudi spodbujati doseganje odličnosti na tem področju s priznanji in nagradami.
Sredi 90. let, ko je bila ustanovljena SZF, se je s komuniciranjem znanosti ukvarjalo le manjše število slovenskih znanstvenikov in novinarjev. Da bi ob uveljavljanju interneta še naprej dosegali dobre rezultate v javnem razumevanju znanosti, zlasti njene razvojne vloge, je SZF že v prvem letu svojega delovanja (1994) vpeljala letni slovenski festival znanosti, od leta 1997 tudi z izvajalci iz drugih držav. S festivalom znanosti je slovenski prostor, še posebno splošna javnost, dobil večdnevno prireditev s številnimi priložnostmi za komuniciranje z raziskovalci in tudi za sodelovanje z njimi.
Nadaljnji korak je bila vpeljava delavnic za raziskovalce komunikatorje leta 2003, in sicer v sodelovanju z britanskimi komunikatorji znanosti, ter istega leta priznanja prometej znanosti za odličnost v komuniciranju.
S priznanji prometej znanosti naj bi raziskovalce, novinarje, učitelje, inovatorje in strokovnjake z drugih področij spodbudili k doseganju odličnosti, ki naj se ne bi odrazila le v »umetnosti predstavitve«, temveč predvsem v razumevanju predstavljenega z zapisano ali izgovorjeno besedo. Skratka, komunikatorji naj bi se zavedali, da ni dovolj, da imajo voljo predstavljati in razpravljati o trendih in dosežkih v znanosti, ampak da morajo izvedbi posvetiti potreben čas in izbrati način, ki bo za avditorij najustreznejši.
S priznanji je SZF zapolnila vrzel, predvsem pa trajno spodbudila raziskovalce h kakovostnemu komuniciranju, in to ne le peščice uveljavljenih znanstvenikov, ampak mnogo širši del članstva slovenske znanstvene skupnosti, še zlasti mlajše generacije raziskovalcev.
Z vztrajnim delovanjem je SZF v zadnjih letih dosegala, da v procesu nominiranja sodelujejo zlasti predstojniki institucij, rektorji univerz in direktorji raziskovalnih inštitutov, kar daje potreben pomen prizadevanjem po vsakoletnem nagrajevanju najboljših med najboljšimi komunikatorji znanosti.
Prometeji znanosti
Priznanja so prejeli:
– doc. dr. Vita Poštuvan, psihologinja, namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora pri Inštitutu Andreja Marušiča Univerze na Primorskem, za odpiranje dokaj tabuizirane teme o samomorilnosti ne le med strokovno, ampak zlasti med splošno javnostjo;
– dr. Tina Eleršek, mikrobiologinja, znanstvena sodelavka Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo iz Ljubljane, za širjenje znanja in boljšo vednost o potencialno strupenih cianobakterijah v slovenskih celinskih vodah s pomočjo leta 2014 izdane prve slovenske monografije s tega področja;
– dr. Melita Sternad Lemut, živilska strokovnjakinja, vodja Centra za raziskave vina pri Univerzi v Novi Gorici, za prenašanje znanja s področja vinogradništva in vinarstva do proizvajalcev in predelovalcev ter do splošne javnosti;
– prof. dr. Aleksander Pavko, kemik, redni profesor Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, za uredniško delo v vlogi glavnega urednika strokovne revije Acta Chimica Slovenica ter za prizadevanja skupaj z uredniškim odborom za uveljavitev revije v mednarodnem prostoru;
– Center za prenos tehnologij in inovacij Instituta Jožef Stefan (ustanovljen 2011), za pospeševanje in promocijo prenosa znanja iz raziskovalnih laboratorijev največjega slovenskega inštituta v gospodarstvo ter za ozaveščanje splošne javnosti o razvojni vlogi znanosti;
– Tromba, agencija za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti, Ljubljana (ustanovljena 2014), za uspešno in sodobno komuniciranje znanosti ter medijsko podporo slovenskim raziskovalcem in razvijalcem zagonskih podjetij pri utrjevanju njihove vloge na trgu ter v splošni javnosti.
Komunikatorica znanosti
Za častni naziv so institucije poslale več nominacij, zato je znanstveni odbor podelil tudi tri listine finalistke izbora, in sicer doc. dr. Viti Poštuvan z Univerze na Primorskem, prof. dr. Alenki Malej z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo ter dr. Saši Novak Krmpotič z Inštituta Jožef Stefan.
Priznanje za odlične nastope
Na slovesni akademiji so bila podeljena tudi priznanja za izjemno uspešno komuniciranje znanosti v okviru letnega slovenskega festivala znanosti. Častni naziv zvezda 20. slovenskega festivala znanosti (potekal je med 7. in 9. oktobrom 2014) je prejela prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer, svetovno uveljavljena in prepoznavna kemičarka ter organizatorica sodobne znanstvene institucionalnosti.
Priznanje za večletno odlično promoviranje in populariziranje znanosti na festivalu pa so prejeli Boris Kham, upokojeni profesor Gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani, Edvard Trdan, profesor na Srednji šoli tehniških strok Šiška v Ljubljani, Mohor Pleničar, dijak Škofijske gimnazije Vipava, Marko Jeran, študent Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ter med izobraževalnimi organizacijami Srednja šola tehniških strok Šiška iz Ljubljane.
