Poziv mladih znanstvenikov

V času trajajoče družbenoekonomske krize so se sicer pod udarom znašle tako rekoč vse sfere javnega, vendar pa je prav področje znanosti in visokega šolstva utrpelo največje proračunske reze, čeprav mu na načelni ravni vsi deležniki pripisujejo vlogo nosilca materialnega razvoja in družbenega napredka. Polje znanosti in visokega šolstva je dodatno obremenjeno z ostro ločnico med starejšimi raziskovalci, zaposlenimi na varnih pogodbah za nedoločen čas, ter mladimi znanstveniki, ki so prekerno zaposleni prek zakonsko spodbujenega veriženja pogodb za določen čas.

Tako ni presenetljivo, da smo mladi znanstveniki v času največje krize svojo karierno prihodnost videli in iskali predvsem v tujini. Pri tem želimo poudariti, da je tovrsten odhod v tujino prvenstveno predstavljal klasični beg možganov, podprt z reševanjem nastale zaposlitvene stiske, in je bil šele drugotno spodbujen z željo po pridobivanju novih raziskovalnih znanj ter izkušenj. Odhode so seveda spremljale posledice: na eni strani družbenoekonomsko siromašenje Slovenije, ki je v naše šolanje vložila ogromna sredstva, ter na drugi strani bogatenje že tako premožnejših in razvitejših držav, ki so za delo dobile vrhunske, že izdelane strokovnjake.

V letu 2013 pa smo mladi znanstveniki zaznali pozitivne spremembe, ki so mnogim od nas omogočile vrnitev in nadaljevanje raziskovalne kariere v domovini in ki jim želimo s pričujočim odprtim pismom izraziti odločno podporo. Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport je namreč izdalo Javni razpis za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere, usmerjen v financiranje podoktorskih raziskovalcev; Javna agencija za raziskovalno dejavnost pa je kar 40 odstotkov financiranih projektov podelila mladim znanstvenikom ter deset odstotkov podoktorskim raziskovalcem.

Podpisniki se z vsem srcem zavzemamo za nadaljevanje začete pozitivne prakse. Najboljšim podoktorskim in mladim znanstvenikom je potrebno preko kvotnega sistema omogočiti dostop do vodenja projektov, najboljšim mladim znanstvenikom pa še do mentorstev mladim raziskovalcem. Ukinitev omenjenih kategorij bi namreč vodila do nevzdržne situacije glede možnosti kariernega razvoja mladih znanstvenikov, ki jo najlaže predstavimo z analogijo iz sveta boksa: da bi v isti ring postavili težkokategornika in borca iz peresnolahke kategorije.

Ker pa krizni časi zahtevajo še posebno občutljivost do ranljivih skupin, si podpisniki prizadevamo tudi za spremembo kvot projektov, namenjenih podoktorskim raziskovalcem, na 20 odstotkov, kvot projektov, namenjenih mladim znanstvenikom, na 30 odstotkov ter kvot mentorstev mladih raziskovalcev, namenjenih mladim znanstvenikom, na 30 odstotkov. Edini kriterij razdeljevanja le-teh pa mora ostati znanstvena odličnost.

Doc. dr. Urban Bren, doc. dr. Matjaž Finšgar, dr. Jure Kokalj, dr. Špela Arhar Holdt, doc. dr. Ana Marija Sobočan, dr. Tanja Botič, doc. dr. Ana Zwitter Vitez, dr. Elena Markočič, doc. dr. Darja Fišer, dr. Miha Oman, dr. Ita Junkar, dr. Senja Pollak, dr. Tina Perko, dr. Bojan Zajec, izred. prof. dr. Petra Žigert Pleteršek, dr. Mateja Primožič, dr. Martin Klvana, dr. Petra Kotnik, izred. prof. dr. Klavdija Kutnar , dr. Irena Petrinič, dr. Miloš Bogataj, dr. Iva Hafner Bratkovič, doc. dr. Janez Konc, dr. Gašper Tavčar, dr. Maša Knez Hrnčič, dr. Srečko Paskvale, dr. Amra Perva-Uzunalić, dr. Tadeja Kosec, dr. Roman Kranvogel, dr. Andrej Lajovic, doc. dr. Matjaž Maletič, dr. Jure Strle