Preboj slovenskega raziskovalca

Matevž Dular je prvi slovenski raziskovalec, ki bo dobil sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za utrjevanje samostojne raziskovalne poti.

Objavljeno
04. december 2017 03.00
Posodobljeno
04. december 2017 15.00
S. R. P.
S. R. P.

O Matevžu Dularju in ERC

Leta 1979 rojeni Matevž Dular je diplomiral leta 2002, doktoriral pa tri leta kasneje na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Letos je bil izvoljen v naziv rednega profesorja. Več kot štiri leta je delal na tujih univerzah, v Nemčiji, Franciji in ZDA, poleg tega je vodil več projektov za evropsko vesoljsko agencijo. Njegovo raziskovalno področje zajema tako bazične kot aplikativne raziskave kavitacije in širše dinamike tekočin. Zaposlen je na Fakulteti za strojništvo, v laboratoriju za vodne in turbinske stroje. Evropski raziskovalni svet (ERC) je evropska komisija ustanovila za financiranje odličnih raziskovalcev in njihovih raziskovalnih skupin za izvajanje prelomnih in tveganih raziskav, ki obljubljajo nova temeljna spoznanja. Posebnost razpisov ERC je, da spodbujajo pionirske študije, torej tiste temeljne raziskave, ki lahko vodijo do pomembnih odkritij in v naslednjem koraku do aplikativnih raziskav in praktičnih inovacij, pomembnih za konkurenčnost Evrope.

Evropski raziskovalni svet je v torek objavil rezultate razpisa za projekte Consolidator, projekte za utrjevanje samostojne raziskovalne poti, ki so namenjeni raziskovalcem v obdobju od sedem do 12 let po prejemu doktorskega naziva. Prvikrat se je med odobrenimi vlogami za ta prestižni razpis znašel tudi projekt slovenskega raziskovalca. Dobitnik je prof. dr. Matevž Dular z ljubljanske strojne fakultete.

Med projekte za utrjevanje samostojne raziskovalne poti je uvrščen njegov projekt CABUM, ki obravnava kavitacijo, to je nastajanje mehurčkov plina v tekočinah. To so temeljne raziskave, tematika, ki jo raziskujejo, pa zadeva marsikaj v našem vsakdanjem okolju, od posledic delovanja raketnega motorja do ropota domačega sokovnika,

»Projekt raziskuje pojav kavitacije, kjer se v kapljevini ob nenadnem znižanju tlaka pojavijo mehurčki, ki kasneje v območju z višjim tlakom silovito kolapsirajo. Gre za proces, ki je do nedavnega veljal za nezaželenega, saj v vodnih strojih povzroča hrup, vibracije in erozijo. V zadnjih letih pa so ga pri specifičnih pogojih začeli izkoriščati za čiščenje površin, izboljšanje kemijskih procesov, čiščenje odpadnih voda in drugod,« so sporočili s fakultete za strojništvo.

Prof. Dular, vodja projekta na fakulteti, je pojasnil: »Ideja za projekt CABUM temelji na spoznanjih, ki smo jih pridobili ob večletnem sodelovanju z gospodarstvom. Jasno so se namreč pokazale vrzeli v poznavanju fizikalnega ozadja pojava kavitacije, ki omejujejo vpeljavo te tehnologije v napredne industrijske procese.«

Raziskave so še zlasti obetavne za razvoj tehnologije čiščenja voda, v katerih s kavitacijo lahko uničijo viruse in bakterije, in to brez uporabe kemije.

Velika konkurenca na razpisu

Matevž Dular, prvi slovenski nosilec projekta ERC za utrjevanje samostojne raziskovalne poti, je tudi najmlajši redni profesor ljubljanske univerze. Do zdaj so te najprestižnejše evropske projekte dobili trije raziskovalci iz Slovenije na ravni naprednih projektov, to so Dragan Mihailović, Tomaž Prosen in Marta Verginella, in Nedjeljka Žagar na ravni začetnih projektov. Dularjev uspeh na razpisu je prvi uspeh raziskovalca iz Slovenije tudi na vmesni konsolidatorski ravni.

Po navedbah ministrstva je to izjemen dosežek, saj je na razpis ERC prispelo kar 2538 prijav odličnih in obetavnih znanstvenikov iz Evrope in preostalega sveta, le 329 pa jih je bilo sprejetih v financiranje. Od tega je bilo samo devet projektov podeljenih znanstvenikom v novejših članicah EU, in sicer štirje na Madžarskem, trije na Češkem in po eden na Poljskem in v Sloveniji. Evalvacijski panel za inženirstvo produktov in procesov je med 329 sprejetimi projekti Dulerjevega uvrstil na visoko 27. mesto, Petletni projekt, ki bo prejel približno dva milijona evrov, bo zaposloval sedem raziskovalcev.

Rektor ljubljanske univerze prof. dr. Igor Papič je o uspehu dejal: »Zelo me veseli, da leto zaključujemo s tako izjemnim uspehom našega profesorja. S tem dokazujemo, da na Univerzi v Ljubljani spodbujamo raziskovanje za dosego še kakovostnejših rezultatov. V ta namen že nekaj let uspešno deluje razvojni sklad univerze, iz katerega spodbujamo prijavljanje na raziskovalne projekte. Prof. dr. Matevžu Dularju za pridobljena sredstva ERC iskreno čestitam.«