Tiskane izdaje
Raziskovalni program Prehrana in javno zdravje financira državna agencija za raziskovalno dejavnost, vodi ga Inštitut za nutricionistiko, v njem pa sodelujejo Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, Pediatrična klinika ljubljanskega kliničnega centra, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Visoka šola za storitve v Ljubljani.
Vodja programske skupine doc. dr. Igor Pravst pojasnjuje: »Raziskovalni program sestavljajo štirje sklopi, in sicer razvoj metodologij prehranskih raziskav, raziskovanje vedenjskega sloga in zdravstvenega statusa prebivalstva, vrednotenje pristopov za učinkovito promocijo zdrave prehrane ter razvoj funkcionalnih živil.« Meni, da je ena od odlik novega raziskovalnega programa, da poteka multidisciplinarno in da povezuje vse institucije s področja prehranskih raziskav.
Doc. Pravst je tudi direktor Inštituta za nutricionistiko, kjer vodi petčlansko raziskovalno skupino, na ljubljanski biotehniški fakulteti pa je mentor študentom na doktorskem študiju prehrane. Sodeluje v več evropskih raziskovalnih projektih, nekaterih se je dotaknil tudi v pogovoru.
Kakšen je namen raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje?
O prehranskih navadah in vnosih hranil imamo v Sloveniji danes razmeroma malo podatkov, še posebej če se primerjamo z zahodnoevropskimi državami. Čez štiri leta, ob pomembnem mejniku novega raziskovalnega programa, bo hkrati že končana doslej največja nacionalna prehranska raziskava, in pričakujem, da bomo takrat bistveno bolj vedeli, kaj jemo, koliko posameznih hranil zaužijemo in katerih nam v prehrani primanjkuje. Ti rezultati bodo pomagali državi pri načrtovanju ustreznih javnozdravstvenih ukrepov, upam pa, da jih bo koristno uporabljala tudi živilska industrija, da bo lahko razvijala izdelke, ki so dejansko v skladu s potrebami prebivalstva, ne le s svetovnimi trendi.
Znano je, da živilske multinacionalke narekujejo trende, torej kaj naj jemo. Lahko nacionalne raziskave sploh vplivajo na ponudbo izdelkov?
Res je, da problem tiči v obvladovanju trga. V EU namreč le odstotek velikih proizvajalcev živil, večinoma multinacionalke, obvladuje polovico trga živil, preostalih 99 odstotkov podjetij pa si razdeli drugo polovico. Naše raziskave bodo v prvi fazi najbolj koristne za lokalne in manjše proizvajalce, ki so bolj prilagodljivi pri formulaciji in ponudbi takšnih živil, dolgoročno pa upamo, da bodo vplivale tudi na razvoj živil v večjih podjetjih.
Prvi korak programa Prehrana in javno zdravje je bil popis živilskih izdelkov na policah. Na čem je bil največji poudarek?
Na našem inštitutu pripravljamo bazo podatkov o vseh pomembnih predpakiranih živilih, ki so naprodaj v Sloveniji. Na začetku leta smo popisali in fotografirali več kot 10.000 izdelkov, ki so na policah petih različnih trgovin. Popisali smo izdelke v izbranih diskontih, supermarketih in hipermarketih, in tako zajeli živila, ki jih uživa najširši krog prebivalstva.
Podatkovna baza o živilskih izdelkih je sestavni del nacionalnega programa Prehrana in javno zdravje. Zdaj iz zbranega gradiva pridobivamo podatke o hranilni vrednosti živil, sestavinah in uporabi aditivov, alergenih in elementih na označbah. S primerjavo podatkov s tistimi, ki jih imamo na razpolago iz leta 2011, bomo ugotovili, kaj se dogaja na trgu živil, kakšni so prehranski trendi in ali je dejansko stanje takšno, kot ga želimo, ali pa gremo v napačno smer.
V čem se vaša metoda zbiranja podatkov razlikuje od drugih, ki jih uporabljajo v prehranskih raziskavah po svetu?
V podobnih raziskavah se večinoma uporabljajo statistični podatki o prodaji različnih živil, ki pa običajno niso na voljo na ravni posameznega živila, temveč na ravni širših kategorij. Toda prehranska sestava posameznih izdelkov znotraj takšnih kategorij je zelo različna, zato je pomembno, ali se zaužije več enega ali drugega izdelka.
Dober primer so jogurti. Na našem trgu je okrog 400 različnih, in statistični podatek o količini zaužitega jogurta nam ne pomaga, ko želimo natančneje ovrednotiti pomen jogurta za vnos različnih hranil v populaciji. Zato smo z največjimi trgovskimi verigami sklenili dogovor za uporabo natančnih podatkov o prodaji vsakega posameznega živila, kar omogoča raziskovanje na povsem drugačni ravni. Naše zadnje raziskave so zdaj naravnane k uporabi eksaktnih podatkov o prodaji živil za izračun izpostavljenosti populacije različnim snovem v živilih.
Da nam prodajni podatki lahko kakorkoli pomagajo, pa moramo seveda poznati natančno sestavo živil. Pri tem se opiramo prav na prej omenjeno podatkovno bazo o sestavi živil na trgu. Ko povežemo te podatke, torej o prodaji posameznega živila in njegovi sestavi, dobimo podatke, ki so izredno pomembni pri ocenjevanju s prehrano povezanih tveganj.
Bistvena značilnost vašega dela je sodelovanje z gospodarstvom. Kakšne so prednosti?
Prav tesno sodelovanje z gospodarstvom nam omogoča dostop do natančnih podatkov o razpoložljivosti živil, to pa nam naprej omogoča natančne izračune o pomenu posameznih živil in živilskih skupin za prehrano ljudi. To je tudi bistvena novost, ki doslej v tovrstnih raziskavah še ni bila uporabljena.
Poleg hranilne vrednosti lahko iz podatkov ugotovimo, koliko so potrošniki izpostavljeni določenim drugim snovem v živilih, na primer aditivom, in celo posameznim informacijam na označbah živil, na primer zdravstvenim trditvam.
Tako lahko ugotovimo, kakšni so trendi v prehrani. Če ugotovimo, da se neki segment živil občutno povečuje, je to med drugim znamenje, da je na tem področju potreben temeljitejši nadzor, saj se spremeni ocena tveganja. Takšne ugotovitve so prav tako zanimive za inšpekcijske službe in politične odločevalce, ki sprejemajo ukrepe za upravljanje javnozdravstvenih tveganj. To je bil tudi eden od pomembnih razlogov za zagon raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje.
Kaj konkretno še raziskujete?
Naša programska skupina raziskuje, kakšen je vpliv prehrane na zdravje in s kakšnimi pristopi bi lahko spodbudili ljudi, da bi se bolj zdravo prehranjevali. V okviru tega vrednotimo vlogo različnih elementov na označbah živil na vedenje potrošnika. Naše raziskave zajemajo tudi sestavo različnih živil in tako imenovana funkcionalna živila, to so živila s posebno prehransko sestavo, ki lahko še dodatno podpirajo človekovo zdravje. Raziskujemo predvsem možnosti za obogatitev živil rastlinskega izvora z bioaktivnimi snovmi do stopnje, ki omogoča ugodne učinke na zdravje že ob običajnih prehranskih vnosih. Pogost problem je namreč, da živilo vsebuje neko koristno snov, vendar v premajhni količini, da bi lahko imela pomembne učinke na zdravje.
Lahko pričakujemo poenostavitve pri označevanju živil in zato boljše razumevanje? Zdaj je namreč iz množice podatkov o sestavi živila na embalaži težko razbrati, ali gre za živilo z ugodno prehransko sestavo.
Ugotavljamo, da potrošniki bistveno premajhno pozornost namenjajo sestavi živila. Pomemben razlog je verjetno res nerazumevanje informacij na označbah. Nekatere države, denimo Švedska, so izdelke z boljšo prehransko sestavo začele označevati s posebnimi simboli, da jih potrošniki lažje prepoznajo. Britanci pa na označbah živil uporabljajo tako imenovan prehranski semafor, ki temelji na označevanju količine hranil z barvami. V tem sistemu hranila v živilu označijo z eno od treh barv semaforja, od zelene prek rumene do rdeče, ki potrošnika opozarja na manj primerno prehransko sestavo.
Lajšanje izbora živil s prehransko ugodno sestavo je predvideno tudi pri nas. Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki jo je sprejelo ministrstvo za zdravje, pred kratkim pa je bila tudi že potrjena v državnem zboru, tako denimo predvideva možnost uvedbe posebne sheme označevanja za lažjo prepoznavo in izbiro živil, koristnih za zdravje. V povezavi s tem sta prejšnji mesec ARRS in ministrstvo za zdravje tudi že objavila razpis za raziskovanje orodij, ki bodo prebivalcem lajšala izbor za zdravje bolj koristnih živil.
Katera živila pa bi lahko ugodno delovala na izboljšanje zdravja ljudi?
To bi lahko bila funkcionalna živila, ki vsebujejo ječmenove betaglukane, posebne vlaknine, ki dokazano znižujejo raven krvnega holesterola. Prehranskih vlaknin sicer ne štejemo med hranila, so pa v človekovi prehrani zelo koristne. Če bi ljudje namesto belega kruha uživali kruh, bogat s prehranskimi vlakninami, bi to vsekakor bilo koristno za zdravje.
Raziskave v preteklosti so pokazale, da Slovenci pojemo bistveno premalo prehranskih vlaknin na dan, zato bodo zelo zanimivi rezultati nove nacionalne raziskave, imenovane EU menu , v okviru katere raziskujemo hranilne vnose pri različnih prebivalstvenih skupinah. Gre za vseevropski projekt, ki se mu je zdaj pridružila tudi Slovenija. Naš inštitut je v projektu partner, koordinira pa ga Nacionalni inštitut za javno zdravje. Raziskavo financirata evropska agencija za varno hrano (EFSA) in ministrstvo za zdravje. To je doslej največja prehranska raziskava pri nas, ki bo zajela vse ključne ciljne skupine, od otrok do starejših.
