Preventiva pri alzheimerjevi bolezni

Znanstveniki si že dolgo prizadevajo odkriti zdravilo proti alzheimerjevi bolezni, ki postaja v razvitih državah velik družbeni problem. V teh družbah je namreč čedalje več starejših prebivalcev, za omenjeno nevrodegenerativno boleznijo pa najpogosteje zbolijo starejši od 80 let. Čeprav zdravila še niso odkrili, vsak znanstveni napredek v razumevanju te bolezni spremljajo velika pričakovanja.

Ameriški in britanski znanstveniki so ta teden objavili rezultate študij, ki potrjujejo, da nekatera zdravila pomagajo kot zaščita pred to boleznijo.

Britanski raziskovalci na univerzi v Cambridgeu so objavili, da nekatera zdravila delujejo na možgane podobno kot statini, za katere je znano, da znižujejo raven maščobnih kislin v krvi in zmanjšujejo tveganja za razvoj srčnih bolezni. Za testirana zdravila so dejali, da so statini za možgane.

V poskusih na genetsko programiranih črvih so identificirali zdravila, ki so preprečila odmiranje možganskih celic, kar je prvi korak na poti razvoja alzheimerjeve bolezni. Najboljše rezultate so dobili pri testiranju bexarotena, zdravila proti limfomu, ki je vrsta rakavega obolenja. Dokazali so, da omenjeno zdravilo deluje preventivno, da lahko prepreči začetek alzheimerjeve bolezni, ko je ta že razvita, pa ne deluje več. Testi so pokazali, da zdravilo ne uničuje amiloidnih oblog v možganih, zaradi katerih propadajo nevroni in prispevajo k demenci.

Britanski raziskovalci bodo kljub temu nadaljevali laboratorijske poskuse, poroča BBC. Preveriti želijo, kakšen je učinek različnih zdravil na posamezni stopnji razvoja bolezni, ter odkriti vse mehanske principe bolezni, da bi jo čim bolje razumeli. Šele ko bodo dosegli ta cilj, bodo lahko začeli klinična testiranja različnih zdravil tudi na ljudeh.

Izsledke o učinku bexarotena so potrdili tudi ameriški znanstveniki v lastni raziskavi. Čeprav priznavajo, da zdravilo proti raku deluje preventivno tudi na alzheimerjevo bolezen, hkrati svarijo, da ne zdravi omenjene nevrodegenerativne bolezni. Lahko samo zmanjša tveganje za njen nastanek, in sicer tako, da poveča naravno sposobnost organizma v obrambi zoper okvare proteinov v možganih. Te okvare so namreč povzročitelj demence.