Prof. dr. Helena Meden Vrtovec (1944–2016)    

Slovo od znamenite ginekologinje, raziskovalke in predavateljice,
ki je orala ledino na področju oploditev z biomedicinsko pomočjo

čet, 26.05.2016, 13:45

Prof. dr. Helena Meden Vrtovec je bila ena tistih zdravnic, ki je živela za medicinsko znanost v pravem pomenu besede. Njeno življenjsko pot je zaznamovala vseprežemajoča predanost ginekološki stroki, za katero je živela do zadnjega trenutka. Z življenjskim slogom je udejanjila tisto, kar bi moralo biti stalnica prizadevanj vsakega zdravnika: strokovno dejavnost je povezala s pedagoškim in znanstveno-raziskovalnim delom. Takšna kompleksnost poslanstva uspe le tistemu, ki ima prirojene organizacijske sposobnosti za ustvarjanje pogojev za timsko delo in jasno vizijo za strokovni napredek in razvojno strategijo svojega strokovnega področja.

Rodila se je 23. marca 1944 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskovala na Brezovici, gimnazijo pa v Ljubljani. Študij na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je končala leta 1968, strokovni izpit za naziv zdravnik 1969., specialistični izpit iz ginekologije in porodništva pa leta 1973. Magistrsko nalogo je zagovarjala leta 1977 v Ljubljani in bila naslednje leto izvoljena v naziv asistentke za področje ginekologije in porodništva.

Leta 1980 je zagovarjala doktorsko disertacijo Ocena reaktivnosti hipofize z uporabo hipotalamičnega sproščevalca gonadotropinov in spolnih steroidov. Leta 1983 je postala docentka, leta 1986 izredna in leta 1991 redna profesorica na katedri za ginekologijo in porodništvo MF UL. Za aktivni prispevek na strokovnem, pedagoškem in raziskovalnem področju ji je ministrstvo za zdravje leta 1995 podelilo naziv višja svetnica.

Prof. dr. Helena Meden Vrtovec je bila od leta 1969 neprekinjeno zaposlena na Ginekološki kliniki UKCL. Njena karierna pot je bila strma in premočrtna: leta 1982 je bila imenovana za vodjo oddelka za subfertilnost in endokrinologijo. Leta 1988 je po reorganizaciji dela na ginekološki kliniki prevzela mesto predstojnice Delovne enote reprodukcija človeka in načrtovanje družine, ki se je pozneje preimenovala v Klinični oddelek za reprodukcijo.

Od leta 1998 do 2008 je kot strokovna direktorica uspešno vodila Ginekološko kliniko UKCL. Prizadevala si je za izboljšanje kakovosti dela in pridobitev poslanstva do bolnika prijazne ustanove. V tem obdobju je ginekološka klinika utrdila sloves regijske referenčne ustanove in potrdila svojo mednarodno prepoznavnost. Aprila 2002 je pridobila certifikat ISO 9001-2000 za vse postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, leta 2010 za področje fiziologije in patofiziologije medeničnega dna in leta 2013 za celotno področje ginekologije in porodništva. V njenem direktorskem mandatu je ginekološka klinika leta 2002 pridobila status Evropskega centra za endoskopsko kirurgijo in leta 2006 drugič obnovila certifikat EBCOG za evropsko specializacijo iz ginekologije in porodništva.

Ko je leta 1982 takratna direktorica Ginekološke klinike UKCL, akademikinja prof. dr. Lidija Andolšek-Jeras ustanovila skupino za zunajtelesno oploditev, je profesorica Helena Meden Vrtovec skupaj s sodelavci opravila pionirsko klinično delo pri uvedbi klasičnega postopka IVF.

Že zgodaj je spoznala, da je biotehnološka znanost v zadnjih desetletjih na področju spodbujanja ovulacije doživela eksploziven razvoj in ustvarila pogoje za postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo. Domače strokovno okolje je prepoznalo pomen razvoja inovativnih tehnologij humane reprodukcije in profesorico Heleno Meden Vrtovec s sodelavci leta 1986 nagradilo za delo Oploditev humanih jajčnih celic in vitro in prenos zarodka z nagrado Sklada Borisa Kidriča.

Prof. Medenovo je odlikovala strokovna in znanstveno raziskovalna prepoznavnost doma in v svetu, predvsem na področju ugotavljanja in zdravljenja neplodnosti in na področju ginekološke endokrinologije. Kot aktivna udeleženka in vabljena predavateljica se je udeležila številnih domačih in tujih strokovnih srečanj. Kot raziskovalka je vodila oziroma sodelovala v sedemnajstih raziskovalnih projektih.

Bila je mentorica številnim specializantom, mladim raziskovalcem ter študentom, ki so prejeli Prešernovo nagrado, mnogim magistrskim in doktorskim nalogam. Objavila je številne strokovne članke v domačih in tujih revijah. Kot organizator je sodelovala na strokovnih sestankih, delavnicah in kongresih doma in v tujini.

V zadnjem času se je posvečala predvsem problemom hormonskega nadomestnega zdravljenja v pomenopavzi ter poglobljenem proučevanju in obravnavi prezgodnje menopavze. Bila je članica številnih domačih in mednarodnih strokovnih združenj, med drugim International Academy of Human Reproduction in New York Academy of Sciences, članica Odbora za reproduktivno zdravje v Svetovni zdravstveni organizaciji, ustanovna članica mednarodne sekcije za ginekološko endokrinologijo, ustanovna članica in več mandatov predsednica Slovenskega menopavznega društva. Pri endokrinološki sekciji SZD je bila članica izvršilnega odbora. Aktivna je bila v uredniških odborih domačih in tujih strokovnih revij. Pridobila je več kot 600 strokovnih in znanstvenih referenc. Njen plodni publicistični opus obsega šest knjig, leta 1989 je objavila strokovno monografijo z naslovom Neplodnost, ki je izšla pri Cankarjevi založbi.

Profesorica Helena Meden Vrtovec je vse sprejete zadolžitve in obveznosti vedno sprejemala z odgovornostjo in pripravljenostjo pomagati. Sodelavci smo vedno občudovali njeno mirnost in dostojanstvenost pri delu, prežetem z veliko humanizma in življenjske modrosti. Njena odločnost, pokončnost, prepričljivost in delovna strogost so nas vedno navdajale s strahospoštovanjem ter nam vzbujale delovno motivacijo in tekmovalnost.

Svoj dar in dolgoletne pedagoške izkušnje je nesebično razdajala mlajši generaciji. Kljub navidezni strogosti pa se je za zunanjo zadržanostjo skrivala izjemna človeška toplina, ki smo jo s spoštovanjem in veseljem sprejemali.

Kljub načelni zadržanosti je počaščena sprejela državno odlikovanje, ki ji ga je izročil predsednik republike Slovenije za izjemne strokovne dosežke na področju ginekologije in porodništva in zavzeto posvečanje bolnicam od zanositve do menopavze.

Kot zdravnica je s privzgojeno polno mero občutka družbene odgovornosti sprejela zadolžitev ministrstva za zdravje in prevzela vodenje delovne skupine za pripravo predloga Strategije razvoja in celostne ureditve ginekološko porodniške službe v Sloveniji. V njeni skromnosti ji je bilo največje priznanje občutek, da je delo opravila odgovorno in koristno za celostno rešitev racionalizacije ginekološko-porodniške službe v Sloveniji.

V zadnjih letih je prevzela odgovorno vlogo enega ključnih nosilcev v projektu pridobitve priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost in v projektu akreditacije DNV za celotni Univerzitetni klinični center.

Kot da bi bile profesorici Medenovi že v zibelko položene misli filozofa Konfucija: »Najdi si delo, ki ga boš opravljal z veseljem, in nikoli ne boš imel občutka, da moraš garati.« Skrivnost, kako je ohranjala telesno in miselno kondicijo, pa sta bila poleg veselja do dela gotovo tudi značajska vedrina in pragmatični optimizem.

Poslovili smo se od velike ginekologinje, soustvarjalke sodobne slovenske ginekologije, skrbne matere in babice ter nepozabne prijateljice. Pogrešali bomo njeno spodbudo, kritičnost, avtoriteto in njeno življenjsko vedrino.

___________

Prof. dr. Adolf Lukanovič
strokovni direktor Ginekološke klinike UKCL

Prijavi sovražni govor