Tiskane izdaje
Britanski znanstveniki z Imperialnega kolidža v Londonu so razvili teorijo, po kateri na človeško inteligenco vplivata dve omrežji genov, ki ju uravnava poseben nadzorni sistem. Prepričani so, da je nova teorija velik napredek v razumevanju kognitivnih sposobnosti človeka.
»Čeprav že dolgo vemo, da ima genetika osrednjo vlogo pri razlikah v inteligenci, doslej nismo vedeli, kateri geni so dejansko najpomembnejši. Naša raziskava pa osvetljuje pomen nekaterih genov in njihovo medsebojno interakcijo,« pojasnjuje nevrolog dr. Michael Johnson.
S kolegi na univerzi je odkril dve omrežji genov, in sicer M1 in M3, kakor so ju preprosto poimenovali. V omrežju M1 je približno tisoč genov, v M3 pa nekaj več kot sto. Za obe skupini je značilno, da imajo geni določeno vlogo pri razvoju bolezni, kot so epilepsija, shizofrenija in avtizem. Ne znajo pa še pojasniti, katero omrežje genov bolj vpliva na posamezne bolezni.
Po Johnsonovih besedah je najpomembnejši del njihove raziskave odkritje, da vse gene, ki so jih prepoznali, uravnava neki skupen sistem. To pa pomeni, da bi bilo, ko bodo raziskave še bolj napredovale, morda mogoče upravljati celoten genski kompleks, povezan s človeško inteligenco.
Nova teorija temelji na množici podatkov, ki so jih pridobili med obsežno znanstveno raziskavo. V pristopu pa so upoštevali še nekatera znana dejstva, in sicer da na človekovo inteligenco vplivajo podedovane lastnosti s približno 40-odstotnim deležem in da lahko različna poživila, denimo že kava, nekoliko izboljšajo kognitivne sposobnosti.
Raziskavo so začeli s proučevanjem mišjih in nadaljevali z analizo človeških možganov. Osredotočili so se na povezave med genskimi indikatorji in nevrološkimi težavami. Upoštevali pa so izsledke še ene raziskave, imenovane Generation Scotland, ki je proučevala sposobnosti pomnjenja in razumevanja na 6732 ljudeh.
Znanstveniki so rezultate celotne raziskave objavili v reviji Nature Neuroscience. Zapisali so, da so se najverjetneje dokopali do novega odkritja, ki daje nekoliko drugačen odgovor od prevladujočega, po katerem je inteligenca predvsem posledica dednih dejavnikov. Na človekove kognitivne sposobnosti, kot so mišljenje, strateško načrtovanje, reševanje zapletenih miselnih nalog in celo duhovitost, vplivata namreč tudi omrežji genov.
Kot razlaga dr. Johnson, je bil namen znanstvene raziskave izboljšati razumevanje kognitivnih sposobnosti tako zdravega kot bolnega človeka – predvsem zato, da bi lahko pomagali prizadetim pri razvoju njihovih učnih sposobnosti.
