Rdeči kvasni riž ni nedolžen naravni pripravek

Tempo življenja je neizprosen, zato ni nenavadno, če si človek pri vzdrževanju življenjskih moči vsaj občasno pomaga s prehranskimi dodatki. Ti se zdijo modra in preverjena pomoč, tudi zaradi tržnih prijemov, ki merijo na najobčutljivejšo vrednoto potrošnikov − zdravje. In na marsikdaj pozabljeno skrb zanj. Pa so takšne »energijske injekcije«, čeprav naravnega izvora, res koristne, varne in priporočljive?

Tako kot vemo, da ni zdravila, ki bi bilo le koristno in povsem neškodljivo, tudi med prehranskimi dodatki ni mogoče računati samo na njihove blagodejne učinke. V naboru 4550 tovrstnih izdelkov, ki so trenutno na voljo na slovenskem trgu v različnih oblikah, kot kapsule, tablete, praški ali tekočine, so bodisi običajna hranila – od vitaminov in mineralov do maščobnih kislin in aminokislin – bodisi rastline in rastlinski izvlečki.

Rastline imajo tako v ljudskem zdravilstvu in zeliščarstvu kot v tradicionalni medicini dolgo zgodovino uporabnosti – v obliki čajev, napitkov in začimb z množico koristnih učinkov. Po drugi strani pa njihova raba v koncentrirani obliki, zlasti če je dolgotrajna, še vedno ni dovolj znana, prav tako ne njeni neželeni učinki.

Ker so prehranski dodatki namenjeni občasnemu, praviloma kratkotrajnemu jemanju za odpravo pomanjkanja katere od snovi, ključnih za zdravje, je njihova vsebnost visoka, ob časovno ali količinsko neustreznem odmerjanju pa lahko celo škodljiva. Kljub temu je splošen odnos do prehranskih dodatkov še vedno precej nekritičen, češ da so naravni, do zdravja prijazni in na splošno nenevarni.

Da to ne drži, potrjujejo številni primeri.

Koristijo, pa tudi škodijo

Poglejmo najbolj izstopajoč primer: izdelke z rdečim kvasnim rižem. Ta riž naj bi po zaslugi monakolina K, ki ga vsebuje in ki deluje podobno kot statini, zagotavljal učinkovito naravno pomoč pri težavah s holesterolom in visokim krvnim tlakom. Ti tegobi sta med Slovenci pogosti in v veliki večini primerov je nujno zdravljenje z zdravili, ki pomagajo uravnavati raven krvnega tlaka in holesterola v krvi, s čimer se zmanjšuje tveganje za nastanek hudih zdravstvenih zapletov.

Za omenjeni prehranski dodatek, ki naj bi bil dobrodošla naravna pomoč, pa se je pokazalo, da lahko povzroči toksične reakcije na ledvicah, jetrih in skeletnih mišicah. Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je že pred leti opozorila na nevarnost kontaminacije s citrininom, za ledvice toksičnim mikotoksinom, ki ga proizvajajo nekateri sevi glive Monascus purpureus. In to glivo med drugim uporabljajo pri fermentaciji belega riža, torej pri postopku, s katerim pridobivajo rdeči kvasni riž. V Sloveniji je mogoče kupiti sedem tovrstnih izdelkov.

Mag. Martina Puc iz družbe Res Pons, ki vodi bazo prehranskih dopolnil pri nas, opozarja tudi na tveganje pri uživanju energijskih pijač, ki vsebujejo kofein, tavrin ali gvarano. Največji problem je nekritično kombiniranje in pogosto pitje teh napitkov, ki jih je na slovenskem trgu kar 191. Takšno početje namreč dokazano povzroča srčno-žilne težave – te se lahko kažejo kot bolečina v prsih ali kot povišan krvni tlak – ter vedenjske in nevrološke motnje, od nervoze, anksioznosti do napadov panike in halucinacij.

Med prehranska dopolnila s precej pogostim škodljivim učinkovanjem spadajo tudi izdelki za hujšanje s sinefrinom; teh je pri nas sedem. Sinefrin je učinkovina, strukturno podobna hormonu nadledvične žleze epinefrinu; ta pospešuje delovanje in moč srčne mišice, prav tako sodeluje pri pretvorbi glikogena v glukozo. Ta proces v jetrih – glukogeneza – med drugim sproži osvobajanje maščobnih kislin iz mastnega tkiva, te pa aktivirajo encim lipazo in pospešijo lipolizo. Pokazalo se je, da so preparati s sinefrinom vse prej kot priporočljivi, saj vplivajo na delovanje srca in žilja, poškodujejo jetra, povzročijo lahko hiperfosforemijo ali nevrološke poškodbe.

Škodljiva dresen

Zanimiva so tudi dognanja o učinkovanju rastline Polygonum multiflorum Thunb – mnogocvetne dresni, ki uspeva na Kitajskem in Japonskem in je ena najpogosteje uporabljanih zdravilnih rastlin v kitajski tradicionalni medicini.

Zadnje čase so med najbolj promoviranimi učinki pripravkov iz korenin te rastline, znane tudi po imenu he shou wu, zmanjševanje maščob v krvi, pomoč pri upočasnjevanju oziroma preprečevanju ateroskleroze, krepitev imunskega sistema, zaščita jeter in živčnih celic, krepitev kognitivnih funkcij ter nasploh upočasnjevanje staranja.

Vendar delovanje tovrstnih pripravkov ni tako idealno, kot se zdi na prvi pogled. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je že lani opozorila, da ni dovolj trdnih dokazov in sredstev za zagotavljanje varne uporabe izdelkov z mnogocvetno dresnijo. Nesporno so namreč ugotovili hepatotoksičnost oziroma strupenost teh pripravkov, ki na dolgi rok lahko povzročijo hudo okvaro jeter. Ker uživanje tega prehranskega dopolnila lahko vpliva tudi na učinkovanje varfarina, zdravila za preprečevanje strjevanja krvi, so se raziskovalci odločili za sistematičen in celovit pregled elektronske zbirke medicinske literature na to temo.

Rezultat je osupljiv: našli so poročila o 450 primerih hepatitisa. Ljudje so po omenjenem prehranskem izdelku posegali iz različnih razlogov: da bi se zaščitili pred sivenjem las, da bi uravnali krvni tlak in maščobe v krvi, ublažili osteoartritis ali se zaščitili pred srčno-žilnimi boleznimi, da bi na splošno bolje poskrbeli za svoje zdravje ali pa preprečili nespečnost in omotice.

Večina obolelih – najpogosteje so zbolevali v starosti med 18. in 44. letom – pri uživanju pripravkov ni pretiravala, ampak so jih jemali v skladu s priloženimi navodili. Večina se je morala zdraviti v bolnišnici, kamor so jih sprejeli zaradi zlatenice, izčrpanosti, anoreksije in urina, ki je postal temno rumene do rumeno rjave barve. Sedem jih je umrlo, pri dveh je bila potrebna presaditev jeter, medtem ko se je pri preostalih 441 po opustitvi uživanja izdelkov iz omenjene rastline in zdravljenju funkcija jeter obnovila in so ozdraveli.

Zato je strokovno mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo prašek iz korenine he shou wuja, jasno: pri uživanju teh živil obstaja verjetnost tveganja, ki je večja pri daljšem uživanju večjih odmerkov, pri bolj občutljivih posameznikih in pri ljudeh z boleznijo jeter.

Več informacij, manj težav

Zaradi tovrstnih odstopanj, ki lahko zelo poslabšajo zdravje nič hudega slutečega posameznika, se aktualna poteza NIJZ in ministrstva za zdravje – uvedba možnosti za ažurno spremljanje in evidentiranje neželenih učinkov ter obveščanje javnosti o tem – zdi nujna.

NIJZ je pred dobrim letom postal del evropske povezave Nutrivigilanca, namenjene boljši prepoznavi novih tveganj, povezanih z naraščajočim uživanjem prehranskih dopolnil, ki vsebujejo fiziološko aktivne snovi, ter obogatenih in novih živil, za katera je vstop na evropske trge bistveno bolj preprost kot za zdravila.

Nutrivigilanco že od leta 2009 koordinira francoska agencija za hrano, okolje in zdravje na delovnem mestu ANSES; v Franciji je to področje zakonsko urejeno. Od leta 2010 so našteli že 1565 primerov neželenih dogodkov zaradi jemanja prehranskih dopolnil.

Sloveniji naj bi sodelovanje v tej mreži omogočilo boljše mreženje na področju prehranskih dopolnil, ki spadajo med živila, zato jim je prepovedano pripisovati lastnosti preprečevanja ali (o)zdravljenja bolezni. Ker nadzor nad temi izdelki ni tako strog kot pri zdravilih, je toliko nujnejši hiter pretok informacij, ki prepreči zavajanje potrošnikov in ogrožanje njihovega zdravja. Za to bo v prihodnje skrbelo več institucij – od resornega ministrstva in zdravstvenega inšpektorata do NIJZ, centra za zastrupitve, ki deluje v sklopu UKC Ljubljana, in JAZMP.

Če nekdo pri sebi ali bližnjem zazna neželene učinke katerega od prehranskih dopolnil, lahko na povezavi https://www.1ka.si/a/76173 pride do anketnega vprašalnika oziroma obrazca za poročilo o neželenem dogodku in tako pomaga pri razkrivanju učinkov konkretnega izdelka, ki jih včasih ni mogoče najti niti v drobnem tisku. Le tako bo lahko izvedel, ali neki izdelek, ki naj bi prvenstveno zaščitil oziroma okrepil zdravje, v resnici povzroča predvsem škodo.

Poglejmo si še selen – mikroelement, ki celice ščiti pred oksidativnim stresom in sodeluje v metabolizmu ščitničnih hormonov, poleg tega je potreben za normalno delovanje nekaterih encimov. Z epidemiološkimi študijami so ugotovili, da ima neposreden zaščitni učinek tudi pri rakavih boleznih. EFSA je pri živilih z veliko vsebnostjo selena odobrila uporabo zdravstvenih trditev na označbah teh živil, med drugim to, da selen prispeva k ohranjanju zdravih las in nohtov.

Toda po drugi strani se je pokazalo, da predoziranje s selenom, ki ga človek zaužije v obliki prehranskih dodatkov, lahko povzroči izpadanje las in deformacije nohtov, prav tako se lahko pojavijo težave s kožo, slabost in driska, mogoč je vpliv na živčni sistem. Eden od znakov predoziranja s selenom je zadah po česnu, kajti selen se, kot opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko, pri visokih koncentracijah iz telesa izloča tudi skozi pljuča – kot dimetil selenid. Zato ni odveč vedeti, da so najbogatejši naravni, nekoncentrirani viri selena ribe, jajca in meso.