Recept za zdravje se skriva v sredozemski prehrani

Včasih je, deloma tudi zaradi znanstvenih izsledkov, veljalo prepričanje, da človek z manjšim vnosom holesterola s hrano že poskrbi za to, da bo imel manj holesterola v krvi. S tako preprosto formulo naj bi se zmanjšala tudi možnost za nastanek infarkta. V resnici pa zgodba o holesterolu ni tako enoznačna.

Kot se je pokazalo, količina holesterola, ki ga človek zaužije s hrano, nima pomembnega vpliva niti na raven slabega holesterola niti na pojavnost srčno-žilnih obolenj. Zato so lani v ZDA celovito spremenili prehranska priporočila. Jajca, ki imajo v rumenjaku okoli 200 miligramov holesterola, je ameriška kardiološka zveza črtala s seznama odsvetovanih živil. Podobna je bila usoda donedavno »prepovedanega« masla; to vsebuje pomembne, v maščobah topne vitamine, poveča občutek sitosti ter pospeši izgorevanje maščob in porabo energije.

»Smernice evropskega kardiološkega združenja za preprečevanje bolezni srca in žil, ki jih povzemamo tudi v Sloveniji, so omejevanje holesterola v zaužiti hrani sicer umaknile že leta 2012, vendar z manj medijske odmevnosti, kar je značilno za evropsko akademsko suhoparnost,« pravi prof. dr. Aleš Blinc, specialist kardiologije in vaskularne medicine. Opozarja pa na tveganje, ki ga prinaša uživanje transmaščob; teh je največ v živilih, pri katerih za pripravo uporabijo delno hidrogenirane rastlinske maščobe.

»Transmaščobe nastanejo pri toplotni obdelavi rastlinskih olj in jih najdemo v ocvrti hrani, margarini in industrijsko pripravljenih slaščicah. V nekaterih regijah in državah je uporaba trans-nenasičenih maščobnih kislin v prehranski industriji zakonsko omejena, medtem ko je na Danskem prepovedana – kar je razumljivo, kajti dnevno zaužitje petih gramov transmaščob kar za petino poveča tveganje za infarkt,« opozarja zdravnik.

Idealna prehrana – pa ne le pri vzdrževanju ustrezne ravni holesterola, ampak nasploh pri preprečevanju številnih kroničnih obolenj – je sredozemska.

Na splošno velja, da bi se morali čim bolj izogibati pitju vseh sladkih pijač, tudi naravnih sokov, čeprav ti ne vsebujejo dodanega sladkorja. Prednost je treba dati uživanju svežega sadja in zelenjave, čim bolj pa zmanjšati uživanje nasičenih maščob in soli, s katerimi je »obogatena« predvsem hitro pripravljena hrana, prav tako mesni izdelki in polizdelki (predelanine). Mleko in mlečni izdelki naj bodo v vsakodnevni prehrani nepogrešljivi, sladke pregrehe in slani prigrizki redkost. Predvsem pa je dobro vedeti, da pogosto priporočana umetna sladila v organizmu lahko naredijo več škode kot sladke jedi ali pijače.

Navsezadnje je zelo poveden podatek, da raven slabega holesterola pri pripadnikih plemen južnoameriških Indijancev, ki živijo v lovsko-nabiralski skupnosti, uživajo pretežno rastlinsko hrano in se veliko gibljejo, le redko preseže 1,5 mmol/l – kar je pol manj kot pri prebivalcih razvitega sveta.