Rekordni september napoveduje rekordno toplo leto

Letošnjega septembra si pri nas gotovo ne bomo zapomnili po temperaturah, vsaj ne po visokih. Toda najnovejše sporočilo ameriške uprave za ozračje in oceane (NOAA), ki ga potrjuje tudi poročilo Nase, navaja, da je letošnji september globalno gledano potolkel vse septembrske rekorde v otoplitvi nad povprečno temperaturo, odkar izvajamo meritve. Se bo to zgodilo tudi z letom 2015, ki ga do konca ločita še dva meseca?

Po ta teden objavljenih podatkih NOAA je bil letošnji september v povprečju za 0,90 stopinje Celzija toplejši od povprečne septembrske temperature v 20. stoletju, ki je znašala 15 stopinj. S tem je potolkel rekord lanskega septembra za 0,19 stopinje. Minuli mesec pa ni bil le najtoplejši september na Zemlji, odkar sistematično opravljamo meritve, dosegel je tudi rekord v odstopanju od povprečne temperature. To je preseglo odstopanje kateregakoli od 1629 mesecev, kolikor se jih je od januarja 1880 nabralo v arhivih NOAA.

Čeprav nam v Sloveniji septembra niti ni bilo pretirano vroče, pa so bila številna območja na našem planetu bistveno toplejša od povprečja. Res je, da je bilo ponekod tudi hladneje, a še vedno so bila tista toplejša območja toliko toplejša od povprečja, da so svetovno povprečje potisnila rekordno visoko. Kje je otoplitev presegla srednje vrednosti in za koliko? Podrobnejši pogled v poročilo NOAA pokaže, da je bila septembra povprečna temperatura na kopnem kar za 1,16 stopinje Celzija nad septembrskim povprečjem 20. stoletja. Tako je minuli mesec dosegel rekord v otoplitvi med vsemi septembri v obdobju od leta 1880 do 2015 in za 9 stotink stopinje presegel dosedanji rekord v povprečni kopenski temperaturi iz leta 2009. Rekordno toplo je bilo zlasti v večini Južne Amerike, ponekod v severovzhodni Afriki, na Bližnjem vzhodu, na nekaterih območjih Jugovzhodne Azije ter v delih centralne in vzhodne Severne Amerike. Skrajni jug Južne Amerike, najzahodnejši kraji Kanade, Aljaska in deli osrednje Azije pa so bili nekoliko ali celo bistveno bolj hladni od povprečja.

Ponekod hladneje

Kljub tem hladnejšim območjem je povprečna temperatura dosegla rekordno višino, saj so toplejša območja bolj kot hladna odstopala od povprečja. Tako je bilo v Kanadi septembra kljub hladnim dnem na zahodu v provinci Ontario izredno toplo, temperature so kar za pet stopinj Celzija presegale povprečje.

V ZDA je bil september z 2,1 stopinje Celzija nad povprečjem v celoti gledano drugi najtoplejši september, odkar imajo redne zapise temperature. Rekordno vroče je bilo v devetih zveznih državah na severovzhodu, srednjem zahodu in jugozahodu, v preostalih ZDA pa so se vrednosti gibale okoli rekorda ali nekoliko pod njim.

V Evropi je toplotno izstopala Norveška. Norveški september je za 2,2 stopinje Celzija presegel povprečje med letoma 1961 in 1990 in je bil šesti najtoplejši september, odkar sistematično merijo temperature zraka. Severni deli države in Trøndelag so bili celo za 3 do 4 stopinje toplejši od povprečja.

V Španiji pa je bil, nasprotno, letošnji september najhladnejši po letu 1996 – v povprečju za 0,8 stopinje hladnejši od srednje vrednosti med letoma 1981 in 2010. Nekatera območja na severu države so bila hladnejša za poldrugo in celo za poltretjo stopinjo Celzija. Prav tako je bilo hladneje v Veliki Britaniji; tam je bil september za 0,8 stopinje pod povprečjem obdobja 1981–2010. V Angliji in Walesu so celo doživeli najhladnejši september po letu 1994.

Topleje nad oceani

Temperature nad morji in oceani so bile nekoliko drugačne, a so prav tako rekordno poskočile nad septembrsko svetovno povprečje. Ozračje nad morji je bilo tako za 0,81 stopinje nad povprečjem 20. stoletja. Dosedanji rekord iz lanskega leta so temperature nad morjem letos septembra presegle za 7 stotink stopinje. Vzrok je predvsem v močnem El Niñu, ki letos prekaša doslej najmočnejši El Niño iz leta 1997, ko je bila septembrska temperatura morja za četrt stopinje nad svetovnim povprečjem za oceane.

Temperature zraka nad oceansko površino so bile septembra visoko nad povprečjem zlasti nad osrednjim Tihim oceanom. Višje vrednosti pa so septembra izmerili tudi nad celotnim Indijskim oceanom, večino osrednjega Atlantika, delom južnega Atlantika ter v Grenlandskem, Norveškem in Barentsovem morju na območju Arktike. Nasprotno pa je bil velik del Atlantika južno od Grenlandije bistveno hladnejši.

Hladni mehur

Ta hladni »mehur« sredi Atlantika, kakor mu pravijo klimatologi, znanstvenike preseneča in skrbi. Zakaj se je pojavil in kaj pomeni, bodo pokazale nadaljnje raziskave. Precej pod povprečje so se spustile tudi temperature vode v severozahodnem Tihem oceanu, prav na jugu Južne Amerike in v majhnem območju blizu Antarktike.

V morjih so klimatologi septembra zaznali še nekaj skrb vzbujajočih rekordov. Tako je 11. septembra arktični morski led dosegel letni najmanjši obseg. S 4,4 milijona kvadratnih kilometrov je četrti najmanjši po letu 1979 in za 1810 kvadratnih kilometrov pod povprečjem obdobja 1981–2010. Znašal je le 1020 kvadratnih kilometrov več od najmanjšega minimuma pred tremi leti. Povprečni obseg arktičnega morskega ledu je bil septembra letos 1.864.000 kvadratnih kilometrov, kar je za 29 odstotkov pod povprečjem med letoma 1981 in 2010. Na drugem koncu sveta, ob Antarktiki, je bil obseg morskega ledu prav tako pod povprečjem, in to najmanjši po letu 2008.

Rekordno toplo leto 2015?

September je letos že sedmi rekordno topel mesec. Ali to pomeni, da bo rekordno toplo tudi celotno leto? Nasa napoveduje 93-odstotno verjetnost, da bo čez dva meseca za nami najtoplejše leto, odkar merimo temperature ozračja in okolja. Po izračunih NOAA, ki uporablja nekoliko drugačno metodologijo, pa je ta verjetnost celo 97-odstotna. Zaradi El Niña, ki bo vztrajal še nekaj mesecev, namreč ni pričakovati, da bodo preostali tedni do konca leta toliko hladnejši, da bi se lahko povprečna svetovna temperatura spustila s sedanje rekordne višine.

Precej zaslug za verjetno rekordno toplo leto ima prav ta vremenski pojav, ni pa edini vzrok zanj. Že primerjava z dosedanjim najmočnejšim El Niñom iz leta 1997 pokaže, da temperature ne zvišuje le ta, ampak k temperaturnemu dvigu prispeva tudi tako imenovano ozadje, ki se zaradi kopičenja toplogrednih plinov v ozračju čedalje bolj segreva. Tako smo od leta 2000 doživeli kar 13 od 15 najbolj toplih let, rekorda najbolj hladnega leta pa nismo podrli že vse od leta 1911. In če se ozremo samo na letošnje leto: kar šest od desetih najvišjih temperaturnih odstopanj je bilo izmerjenih v tem obdobju. Sodeč po podatkih bodo ti rekordi verjetno postali kar stalnica.