Tiskane izdaje
Takšne so napovedi poznavalcev na tem področju in pričakovanj zdravnikov, članov svetovnega združenja WINFOCUS (World Interactive Network Focused on Critical Ultra Sound), torej kliničnih strokovnjakov, usmerjenih v uporabo ultrazvoka v urgentni medicini. Med aktivnimi člani tega svetovnega združenja, ki povezuje in izobražuje zdravnike za kar najbolj učinkovito preskrbo kritično bolnih ali poškodovanih, je tudi dr. med. Gregor Prosen, specialist urgentne medicine iz Zdravstvenega doma Maribor.
Sogovornik, eden prvih diplomantov z licenco FEBEM – to je evropskim specialističnim izpitom iz urgentne medicine – je bil tudi organizator nedavnega svetovnega kongresa o ultrazvoku v urgentni in intenzivni medicini, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na kongresu, ki se ga je udeležilo več kot 550 udeležencev iz 42 držav z vseh celin, so organizirali tudi deset učnih delavnic in tečajev za mlade zdravnike, medicinske sestre in študente medicine, ki jih je vodilo 130 inštruktorjev iz 15 držav.
Dediščina zdravnikov
»Po končanem študiju medicine in pripravniškem kroženju sem končal na mariborski službi nujne medicinske pomoči, kjer sem spoznal enega redkih pravih vizionarjev, zdravnika z dušo in srcem, profesorja Štefeka Grmeca, ki nas je pred štirimi leti veliko prehitro zapustil. Najpomembnejši motiv za mojo specializacijo pa je bila kratka praksa na urgentnem oddelku v Houstonu, ki mi jo je, tako kot še več sto drugim slovenskim študentom medicine in specializantom, omogočil svetovno znani kardiokirurg dr. Igor Gregorič. Takrat me je še bolj kot samo delo na urgenci, navdušil njihov način poučevanja in pridobivanja kliničnih izkušenj.
Ko sem pozneje srečal prof. Grmeca, se mi je potrdilo navdušenje nad medicino, oskrbo kritično bolnih in človečnostjo, da sem se brez pomisleka odločil za specializacijo iz urgentne medicine, ki se je takrat šele vzpostavljala. A prof. Grmec ni bil samo odličen, sočuten klinik, navdušen raziskovalec predvsem na področju srčnega zastoja, temveč predvsem vizionar. Že pred desetletjem je bil prepričan, da je v oskrbo kritično bolnih, torej tudi na urgenci, treba uvesti uporabo obposteljnega ultrazvoka.«
V stiku s svetom
»K sreči smo kmalu po nakupu prvega prenosnega ultrazvočnega aparata vzpostavili stik s Svetovno organizacijo, ki se ukvarja z raziskavami in poučevanjem prav takšnega ultrazvoka – WINFOCUS; World Interactive Network Focused on Critical UltraSound. Ustanovili smo slovensko društvo WINFOCUS, in najprej pod nadzorom tujih strokovnjakov, pozneje pa sami, začeli izvajati tečaje. V zadnjih sedmih letih smo jih pripravili 22, na njih pa je že sodelovalo približno 600 slovenskih zdravnikov,« pojasnjuje Gregor Prosen.
Poudarja, da »je uporaba obpostlejnega ultrazvoka zdaj nujna, saj vzrokov za dihalno stisko, šok, hudo sepso, notranjo krvavitev in podobno, ni mogpče odkriti zgolj na podlagi anamneze ali telesnega pregleda. Za hitro in učinkovito pomoč so potrebna dodatna, klasična orodja, kot so laboratorij, rentgen, CT, specialistični ultrazvok in drugo, kar na terenu ni dosegljivo in tudi v urgentnih centrih ne vedno zlahka. Zato so majhni, prenosni, dostopni ultrazvočni aparati, odlično orodje, s katerim lahko na terenu res vidimo, kaj se z bolnikom oziroma ponesrečencem dogaja in zakaj – če seveda zdravnik zna 'videti'.«
Če zdravnik ve, kaj dela, je obposteljni ultrazvok v urgenci zelo uporaben in, kot rečeno, nujen. Lahko omenim le enega od številnih primerov. Pri starejšem gospodu, ki je prišel 'po injekcijo' zaradi bolečin v križu, smo tako hitro ugotovili, da mu je počila anevrizma trebušne aorte. Že v naslednji uri je bil operiran. Če bi ga poslali domov 'z injekcijo', bi ga poslali v gotovo smrt. Podobno je brez ultrazvoka zelo težko ugotoviti, ali ima pacient tekočino okoli srca, ki povzroča šok. Pri poškodovancih 'na zunaj' skoraj ni mogoče ugotoviti krvavitve v trebušno votlino. Ko to postane očitno, je večinoma tudi že prepozno. Zdaj notranjo krvavitev lahko zaznamo že na kraju nesreče, dinamiko spremljamo v urgentnem centru, na intenzivi in tako naprej.«
Prenosni ultrazvok
Obposteljna ultrazvočna oprema pa se bo uveljavila, ko jo bodo začeli uporabljati tudi družinski zdravniki, splošni internisti, kirurgi in drugi. To tudi ni, kdo ve kako zapletena ultrazvočna oprema. Aplikacije, ki jih uporabljamo so le bolj usmerjene in nam binarno pomagajo pri hitri diagnostiki in pravilnem odločanju. Zato pravimo, da je pristop 'pocus', to je obposteljna uporaba prenosnega ultrazvoka, omogočil malo revolucijo v urgentni in intenzivni medicini, ker ima takšna diagnostična preiskava zelo dobre značilnosti testa, to je občutljivost in specifičnost – v nekaterih primerih veliko bolj kot klasični telesni pregled z očmi, ušesi, rokami in slušalkami. Seveda, poudarjam še enkrat – če vemo, kaj gledamo.«
Gregor Prosen ocenjuje, da lahko postane uporaba prenosne ultrazvočne opreme neposredno ob bolnikovi postelji del osnovnega kliničnega pregleda, kot je stetoskop. Vendar bo ta potencialna revolucija zahtevala veliko izobraževanja. Še pomembneje kot teh nekaj aplikacij v uporabi v urgentni oziroma intenzivni medicini je po njegovih besedah to, da tak pristop vrača in poudarja potrebo po res dobrem poznavanju in razumevanju medicinskih osnov in klinične obravnave.
»To je v poplavi informacij, različnih raziskav zelo različnih vrednosti ter splošnega pomanjkanja preprostega logičnega razmišljanja še toliko pomembneje,« meni specialist urgentne medicine dr. Gregor Prosen.
