Rimska osvojitev prelaza Razdrto

Arheološke najdbe ob vznožju Nanosa razkrivajo dramatične dogodke izpred več kot 2100 let. Rimska vojska je napadla in uničila naselbino, ki je stoletja nadzirala promet čez prelaz pri Razdrtem.

ned, 05.04.2015, 09:00

Arheološke najdbe ob vznožju Nanosa razkrivajo dramatične dogodke pred več kot 2100 leti. Rimska vojska je napadla in uničila naselbino, ki je stoletja nadzirala promet čez prelaz pri Razdrtem. Branilci niso bili kos dobro organizirani in izurjeni rimski vojski. To je bil prvi odločen poseg Rimljanov globoko na današnje slovensko ozemlje in se je zgodil vsaj stoletje pred gradnjo Emone.

Nad današnjo vasjo Šmihel pod Nanosom se dviga planotasta vzpetina z imenom Grad. Njene robove porašča gosto grmovje. V osrednjem delu so vaške njive in pašniki, ki jih prečkajo kolovozi. Le težko si predstavljamo, da je bila tukaj v prvem tisočletju pred našim štetjem največja naselbina med Tržaškim zalivom in Dolenjsko.

Prazgodovinska Okra?

Ponekod je še mogoče prepoznati mogočne okope, ki skrivajo ostanke obzidja in nasipov. Tik za vasjo je viden usek skozi skalno čer južnega roba naselbine, ki predstavlja ostanke starodavnega vhoda. Prav na Gradu moramo verjetno iskati naselje Okra, ki ga omenja Plinij starejši (23 pr. n. št.–79 n. št.) in je bilo v njegovem času že opuščeno. Ime Okra je označevalo tudi prelaz (Razdrto) in goro (Nanos).

Naselbina na Gradu pri Šmihelu je nadzirala prelaz Razdrto. Čezenj je vodila pomembna evropska prometnica z Apeninskega polotoka skozi Postojnska vrata v osrednjo Slovenijo in naprej proti srednjemu Podonavju in na Balkan. Strabon, grški geograf in zgodovinar iz 1. stol. pr. n. št., je strateški pomen prelaza pri Razdrtem utemeljil z opisom, da so na tem mestu Alpe najnižje, kar omogoča najlažje in najhitrejše potovanje iz Italije v Panonijo.

Strabon in Plinij starejši omenjata prelaz pri Razdrtem v povezavi z različnimi ljudstvi. Tukaj so trčili interesi Japodov in Karnov, iz osrednje Slovenije so pritiskali Tavriski. Zdi se, da je bila šmihelska naselbina in z njo nadzor nad prelazom v rokah tiste skupnosti ali hegemona, ki sta bila v danem trenutku najmočnejša.

V prvi polovici 2. stol. pr. n. št. so postali pomembna politična sila v zaledju severnega Jadrana Rimljani. Leta 181 pr. n. št. so ustanovili kolonijo v Akvileji (Oglej), ki je zrasla v veliko mesto, trgovsko in gospodarsko središče ter izhodišče za njihov nadaljnji prodor proti vzhodu. Rimski strategi so kmalu prepoznali pomen prelaza pri Razdrtem. Nadzor nad njim je bil nujen zaradi rimskih trgovskih in ekonomskih interesov ob starodavni prometnici ter zaradi varnosti Akvileje.

Orožje – priča rimskega vojaškega napada

V drugi polovici 19. stoletja je bila arheologija bolj ali manj lov na zaklade in izkopavanje lepih predmetov za muzejske in zasebne zbirke. Tako so v tistem času izkopavali tudi v bližini Gradu in našli veliko železnodobnih grobov. Sreča se je še posebej nasmehnila domačinu Jožetu Klanjšku, ki je okrog leta 1890 v severozahodnem vogalu naselbine izkopal veliko rimskega orožja. Našel je čelado, meče, kopja, zažigalna kopja, sulice, katapultne izstrelke, puščične konice in preproste osti. Za Klanjškom so orožje iskali tudi drugi, a ga niso našli. Novo rimsko orožje je prišlo na plano šele s pojavom detektorjev kovin v osemdesetih letih 20. stoletja. Iskalci so naleteli na puščične osti, katapultne konice in številne svinčene izstrelke za pračo.

Arheološke najdbe in njihova lega na najdišču omogočajo približno rekonstrukcijo rimskega napada. Najdeno orožje nakazuje, da so v napadu sodelovali različni oddelki rimske vojske. Jedro napadalcev so bili pešaki, opremljeni s čeladami, meči in metalnimi kopji. Lažje oboroženo pehoto so sestavljali pračarji in lokostrelci, ki so s točo puščic in svinčenih pračnih izstrelkov zasipali branilce na obzidju in za njim. Še bolj smrtonosni so bili izstrelki različnih kalibrov, ki so jih izstreljevali iz katapultov. Gosto obstreljevanje je rimskim vojakom olajšalo prodor pod obzidje, kjer so odvrgli metalna in zažigalna kopja. Ogenj je kmalu zajel lesene opornike v obzidju, ki se je začelo sesedati. Rimljani so vpadli skozi nastale vrzeli, bistveno slabše oboroženi branilci niso več zmogli obvladovati položaja in naselbina je padla.

Skupinski samomor branilcev?

Domnevamo, da je bila rimska zmaga za domačine pogubna. Ni izključeno, da je večina prebivalcev končala tragično. Ohranjeni antični pisni viri o tem sicer molčijo, vendar pri podobnih rimskih osvojitvah naselbin, na primer Nezakcija blizu Pulja (177 pr. n. št.) ali Metula v Liki (35 pr. n. št.), poročajo o množičnih pokolih in skupinskih samomorih branilcev. Vsekakor je naselbina na Gradu izgubila pomen, verjetno je bila povsem opuščena. Rimljani so na Razdrtem zgradili nove postojanke.

Osvojitev Gradu pri Šmihelu pod Nanosom in nastanek rimskih postojank na Razdrtem sta bila prvi odločen poseg Rimljanov globoko na današnje slovensko ozemlje. Minila so desetletja, preden so prodrli naprej in osvojili območji današnje Vrhnike (Navport) in Ljubljane (Emona).

Dr. Boštjan Laharnar, Narodni muzej Slovenije

Prijavi sovražni govor