S plazmo se rane hitreje celijo

Fraunhoferjev inštitut je v sodelovanju s podjetjem Cinogy in medicinsko univerzo v Göttingenu razvil nov postopek, imenovan plasmaderm, za celjenje ran in drugih motenj na koži.

Objavljeno
16. junij 2015 19.25
mpi_SOBOTNA/MNENJA
L. P., Znanost
L. P., Znanost
Fraunhoferjev inštitut je v sodelovanju s podjetjem Cinogy in medicinsko univerzo v Göttingenu razvil nov postopek, imenovan plasmaderm, za celjenje ran in drugih motenj na koži, kot so dermatitis, luskavica in razjede venskih žil na nogah.

»Pacient občuti samo rahlo mravljinčenje«, razlaga profesor Wolfgang Viöl s Fraunhoferjevega inštituta. Zdravljenje poteka tako, da zdravnik kroži z napravo nad prizadetim delom kože, konica naprave pa spušča komaj opazno rožnato »meglo«. To je plazma oziroma ioniziran plin.

Plasmaderm je popolnoma nova rešitev za celjenje kožnih ran, razvili pa so jo zdravniki, fiziki, biologi in inženirji. Naprava ustvarja netoplotno ali tako imenovano hladno plazmo in jo usmerja naravnost na kožo pod atmosferskim pritiskom. Sestavni del postopka, ki so ga že patentirali, je tudi namestitev elektrode blizu kože, pri čemer koža deluje kot druga elektroda. V prostoru med elektrodama se ustvari visoka napetost, to električno polje pa potem pretvori prostor med elektrodo in kožo v netoplotno plazmo.

Ker doslej ni še nihče uporabil hladne plazme pri zdravljenju ljudi, se znanstveniki veliko ukvarjajo z oceno varnosti nove metode, predvsem njenih kemičnih in fizikalnih parametrov. Že opravljena študija na dermatološki in alergološki kliniki medicinskega centra v Göttingenu je potrdila antiseptične učinke in zelo izboljšano zdravljenje kožnih ran. Plazma namreč zmanjšuje možnost bakterijskih okužb kože, električno polje pa hkrati okrepi mikrocirkulacijo na koži, tako da dovede več kisika. Prav omenjena učinka pa sta tista, ki pospešujeta celjenje ran.

Znanstveniki si zdaj skupaj s podjetjem Cinogy prizadevajo izdelati priročno napravo za zdravljenje s plazmo. Naprava ne sme biti večja od prenosnega računalnika, njen priklop pa mora ustrezati vtičnicam z napetostjo od 100 do 230 voltov. Če bi se znanstvena vizija uresničila, bi tako napravo imeli kar doma, tako da bi starši lahko sami pozdravili rane in poškodbe, ki jih staknejo otroci, denimo z rolko ali pri kaki drugi športni dejavnosti.