S ponedeljka na torek ponoči bodo izstrelili nov satelit za opazovanje Zemlje, Sentinel 2B

Program Kopernik, v katerega je Slovenija vključena na več področjih, bo vključeval več kot 30 satelitov.

Objavljeno
01. marec 2017 15.38
Sentinel 2B : Fairing in S3B
Žiga Kokalj
Žiga Kokalj

Slovenski predstavnik pri projektu je Center odličnosti Vesolje-SI.

Urša Kanjir, Peter Pehani, dr. Tatjana Veljanovski, Nataša Ðurić, dr. Žiga Kokalj
ZRC SAZU in Center odličnosti Vesolje-SI

V noči s ponedeljka na torek, ob 2.49 po našem času, bo Evropska vesoljska agencija (ESA) izstrelila nov optični satelit za opazovanje Zemlje, Sentinel 2B. Po izstrelitvi iz evropskega vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani se bo utiril v isto tirnico, v kateri že dobro leto in pol kroži okoli Zemlje njegov dvojček, Sentinel 2A.

Visokoločljive posnetke našega planeta bosta v tandemu zajemala na višini 786 kilometrov, v razmiku 180 stopinj, kar pomeni, da bosta vsak del kopnega posnela vsakih pet dni na ekvatorju in pogosteje proti polom.

Edinstven uvid v Zemljo

Satelita sta opremljena z detektorji, ki svetlobo zajemajo v 13 spektralnih kanalih, med katerimi imajo štirje prostorsko ločljivost deset metrov, šest 20 metrov in trije 60 metrov. Optimalna kombinacija spektralne in prostorske ločljivosti ter pogostosti snemanja omogoča edinstven pristop k spremljanju stanja našega planeta.

Tako dobimo vpogled v stanje gozdov in drugega rastja ter jezer in morja v obalnem pasu, odkrijemo morebitno onesnaženost, izdelujemo lahko natančnejše napovedi količine kmetijskih pridelkov, zaznavamo spremembe pokrovnosti, spremljamo ognjeniško aktivnost, obseg poplav, plazov in še veliko drugega.

S satelitskimi opazovanji vseh okoljskih pojavov seveda ne moremo zaznavati enako zanesljivo kot s talnimi ali terenskimi meritvami, lahko pa zgostimo prostorsko in časovno mrežo podajanja informacij. Kazalniki o stanju okolja namreč temeljijo na daljših časovnih opazovanjih nekega pojava in njegovih sprememb v prostoru in času, s spremljanjem pa opredelimo trend spreminjanja ter pravočasno zaznamo odklone od sprejemljivega, pričakovanega.

S prostorsko-časovnimi analizami podatkov satelitov Sentinel 2 bo mogoče natančneje opredeliti pričakovano stanje v določenem časovnem preseku, slediti spremembam v prostoru v krajših časovnih intervalih, razlikovati stopnje intenzivnosti pojava v različnih letnih časih in različnih gospodarskih okoliščinah, opredeliti preobrate v trendih (medletni in letni), ugotoviti součinkovanje dejavnikov in podobno.

Program Kopernik

Satelita Sentinel 2 sta del programa Kopernik, največjega programa za opazovanje in spremljanje stanja okolja na svetu; program financira evropska komisija.

Izvajanje vesoljske komponente je prevzela večinoma ESA, manjši del tudi Evropska medvladna organizacija za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT). Za izvajanje storitev, ki vključujejo šest tematskih področij (kopno, morje, ozračje, podnebne spremembe, upravljanje z nesrečami in varnost), pa skrbijo različne evropske agencije in ponudniki storitev v državah članicah.

Podatki programa so vsem uporabnikom na voljo brezplačno in so lahko dostopni. Poleg visokoločljivih optičnih posnetkov Sentinel 2 so v sklopu programa Kopernik dostopni tudi visokoločljivi radarski posnetki satelitov Sentinel 1A in Sentinel 1B, utirjenih aprila 2014 in aprila lani, ter srednjeločljivi optični in radarski podatki satelita Sentinel 3A, utirjenega februarja lani.

Radarski posnetki so denimo primerni za spremljanje stanja ledu in poplav, odlikuje pa jih zmožnost opazovanja ne glede na vremenske razmere (radarski valovi prodirajo skozi oblake) in ne glede na čas opazovanja. Zaradi lastnega vira sevalne energije pa se podatki lahko zajemajo tudi ponoči, česar z optičnimi sistemi ni mogoče zagotoviti.

Podatki satelita Sentinel 3A so primerni za študije dinamike na celinski in svetovni ravni ter za hitro odkrivanje velikih sprememb, saj zagotavljajo dnevne podatke za ves svet. Nadaljnje predvidene misije Sentinel (4, 5 in 6) bodo ožje specializirane za posamezne vidike opazovanja Zemlje – za atmosferske, oceanografske in podnebne študije. Velike količine prosto dostopnih podatkov v zadnjih letih popolnoma spreminjajo način njihove obravnave, saj je povezava med podatkovnimi centri in zmogljivimi računalniškimi gručami postala nujna.

Center odličnosti Vesolje-SI

Slovenija je v program Kopernik vključena na več področjih, saj podatke omenjenih satelitov aktivno uporablja in jih obdeluje. Podjetje Sinergise je razvilo nagrajeni spletni pregledovalnik Sentinel Hub, ki na zelo preprost način omogoča tako ogled satelitskih posnetkov Sentinel 2 kot tudi različne prikaze kombinacij spektralnih kanalov na svetovni ravni.

Inštitut za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU vodi arhiv vseh radarskih in optičnih posnetkov Slovenije s širšo okolico vse od začetka snemanja. To pomeni nenehno rastočo zbirko, ki trenutno vsebuje več kot 1100 posnetkov Sentinel 1 in več kot 400 posnetkov Sentinel 2 v državnem koordinatnem sistemu.

Naprednejše analize na omenjenih podatkih opravljajo sodelavci iz Centra za daljinsko zaznavanje, ki poleg raziskovalcev ZRC SAZU združuje tudi strokovnjake iz Centra odličnosti Vesolje-SI. Ti vse posnetke topografsko in atmosfersko popravijo, nato pa na njih z analizo časovnih vrst iščejo spremembe ter ugotavljajo ciklične, povratne in stalne okoljske trende. Iz radarskih posnetkov izdelujejo samodejno masko vodnih površin, ki jih prek spletnega vmesnika uporabnikom prenaša podjetje GeoCodis.

Center odličnosti Vesolje-SI je evropska komisija izbrala za slovenskega predstavnika programa Kopernik (angl. Copernicus Relay Slovenia), zato bo center imel ključno vlogo pri ozaveščanju o prednostih in koristih programa predvsem za prebivalce in podjetja ter spodbujal njegovo vsakdanjo uporabo.

Ker bo program Kopernik v polnem obsegu vključeval več kot 30 satelitov, ki bodo nenehno snemali zemeljsko površje, je doseg kar najširšega kroga uporabnikov na nacionalni ravni ključen. Kopernik bo navsezadnje unikaten in dolgotrajen vir za točne, aktualne, sistematične in brezplačno dostopne podatke o zemeljskem površju.