S statistiko zoper revščino in podnebne spremembe

 Irena Križman, dobitnica priznanja Mednarodnega statističnega inštituta: Statistika je mednarodni jezik

tor, 14.11.2017, 11:00
Stvari, ki jih ne moremo izmeriti, tudi ne moremo ovrednotiti in oceniti.

Podatkovna revolucija z eksponentnim večanjem obsega in virov podatkov močno spreminja vlogo uradne statistike, pravi mag. Irena Križman, ki je pred nedavnim na svetovnem statističnem kongresu v Marakešu prejela priznanje Mednarodnega statističnega inštituta (ISI), enega najstarejših znanstvenih združenj na svetu.

Križmanova, ki sopredseduje odboru ISI za statistično izobraževanje in usposabljanje, zadnja štiri leta pa je bila v ožjem vodstvu tega združenja, je bila pred upokojitvijo dva mandata, od leta 2003 do 2013, generalna direktorica Statističnega urada RS (SURS), pred tem pa šestnajst let namestnica generalnega direktorja. V letih 2009–2011 je vodila Mednarodno združenje za uradno statistiko. Med drugim je aktivno sodelovala pri evropskem statističnem sistemu, konferenci evropskih statistikov pri Združenih narodih (UNECE) ter v več strokovnih skupinah pri Svetovni banki in drugih mednarodnih organizacijah.

»Statistika je mednarodni jezik, saj je eno njenih glavnih načel mednarodna primerljivost,« poudarja sogovornica, ki je s svojo vizijo o sodobni nacionalni statistiki pomembno vplivala na razvoj slovenske uradne statistike in njeno umestitev v mednarodno statistično skupnost. V času njenega vodenja je SURS uspešno sodeloval pri vstopu Slovenije v Evropsko unijo, evrsko območje in OECD, eden od takratnih mednarodno najodmevnejših projektov urada pa je bila izvedba registrskega popisa prebivalstva v letu 2011, ki je nadomestil drago in zamudno zbiranje podatkov na terenu po vsej državi, za kar je bilo treba vzpostaviti sodelovanje s številnimi zunanjimi strokovnjaki in institucijami ter razviti nove metodološke pristope.

Ob nedavnem dnevu evropske statistike so po vsej Evropi potekale prireditve pod geslom Uradna statistika kot javno dobro. Kaj je temeljno sporočilo tega mednarodnega gibanja?

Podobno kot svetovni statistični dan, katerega geslo je Boljši podatki, boljše življenje, je tudi namen dogodkov, ki so potekali v Evropi, povečati zavedanje o tem, zakaj so podatki, ki jih zbirajo nacionalni statistični uradi, pomembni, zakaj jih je treba ustrezno analizirati in posredovati na uporabniku prijazen način, zakaj je treba tiste, ki naj bi jih uporabili, prepričati, da je zanje dobro, da jih uporabijo, in jih hkrati izobraževati, da bodo znali te podatke pravilno uporabiti. V zvezi s tem so še posebej pomembni projekti, katerih cilj je povečati statistično in podatkovno pismenost. Razumevanje podatkov ni nujno le za politične, gospodarske in poslovne namene, ampak tudi za vsakodnevne odločitve.

S katerimi izzivi se v digitalni dobi spoprijema statistika?

Zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij imamo danes na eni strani ogromne zbirke masivnih podatkov, na drugi pa veliko različnih deležnikov, ki se z njimi ukvarjajo, ne zgolj tiste, ki podatke o nas uporabnikih zbirajo in analizirajo, kot sta Google in Facebook, temveč tudi druga podjetja, ki želijo iz teh podatkov nekaj narediti.

Vprašanje varnosti podatkov je danes izredno pomembno, saj se v teh sistemih zbirajo tako občutljivi osebni podatki kot poslovne in druge informacije. Hitro lahko pride do večjih ali manjših zlorab. Problem, s katerim se srečujemo, je pomanjkanje strokovnjakov, ki bi znali tovrstna vprašanja učinkovito reševati. Skozi to prizmo postajajo združenja, kot je Mednarodni statistični inštitut, vse bolj pomembna, saj povezujejo številne organizacije, podjetja in posameznike, ki se v svetu ukvarjajo s podatki.

Torej v Mednarodnem statističnem inštitutu namenjate veliko pozornost etičnim, strokovnim in tehničnim standardom?

Zelo si prizadevamo za uveljavitev teh standardov na lokalni, nacionalni in svetovni ravni, vendar je inštitut zgolj prostovoljna organizacija, ki lahko promovira dobre prakse in opozarja na določene izzive. Predvsem na področju uradne statistike obstaja veliko standardov, ki jih na najvišji ravni podpira statistična komisija Združenih narodov, vendar so ti standardi še v precejšnjem delu sveta zelo slabo uveljavljeni.

Izredno pomembna so etična načela uradne statistike, kot jih opredeljujejo Združeni narodi v dokumentu Fundamental Principles of Official Statistics. Pri pripravi tega dokumenta je aktivno sodeloval tudi ISI, ki ima status opazovalca v OZN. Na temelju teh načel je ISI izdelal svojo deklaracijo poklicne statistične etike, ki jo lahko uporabimo tudi, če želimo zaščititi svoje člane.

Pri tem naj omenim primer prejšnjega direktorja grškega statističnega urada Andreasa Georgiousa, ki ga že več let sodno preganjajo, ker je vztrajal pri standardu za sistem nacionalnih računov. Njegov urad je pripravil pravilne podatke za dolg in primanjkljaj, vendar so Grki te podatke zavrnili, ker so jih že pred tem prirejali, saj, kot vemo, so bili podatki, ko se je Grčija vključila v EU, napačni. ISI sodni pregon pozorno spremlja. Na svoji spletni strani redno objavlja stališča do tega dolgotrajnega procesa, ki je zelo drag, zato smo za kolega že zbirali finančno pomoč. ISI namreč izrecno poudarja, da je »objektivna in visoko kakovostna statistika nujna za demokratično delovanje družbe in blaginjo državljanov«.

Tudi Globalno partnerstvo za statistične podatke o razvoju opozarja, da so glavna ovira v boju proti neenakosti v svetu nezanesljivi ali neobstoječi podatki ter pomanjkanje veščin ali pripravljenosti, da bi jih uporabili.

Tako je. ISI se je pridružil temu svetovnemu gibanju, ki je bilo ustanovljeno pred dvema letoma z namenom, da bi nove tehnologije in izjemno zmogljive računalniške ekosisteme uporabili za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, kot jih opredeljuje razvojna agenda OZN do leta 2030. Ob tem poudarjajo, da so prav uradni statistični podatki temeljnega pomena za razumevanje skrajne revščine v nerazvitem svetu, podnebnih sprememb, upadanja biotske raznovrstnosti in drugih problemov ter za iskanje novih pristopov, kako naj bi jih reševali. Globalno partnerstvo namerava to vrzel odpraviti na nacionalni ravni s pridobivanjem kakovostnih podatkov in z najbolj naprednimi analitičnimi veščinami. Poleg drugih pomembnih aktivnosti razvija tako imenovano digitalno tržnico, ki spodbuja izvajanje strategije odprtih podatkov.

V Globalno partnerstvo je včlanjenih že več kot 250 ustanov, med njimi ameriška in britanska vlada, številni državni statistični uradi, nekatere mednarodne organizacije, organizacije civilne družbe in zasebna podjetja, kot so IBM, Facebook in Google ter multinacionalno podjetje Esri, ki razvija geografske informacijske sisteme.

»Pojava, ki ga ne moreš meriti, tudi upravljati ne moreš,« je dejal Peter Drucker. Obstaja vizija, kako naj bi merili uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja?

Zahteve po podatkih, ki bi verodostojno spremljali uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, so ogromne in pomenijo velik izziv za vse države. Trditev utemeljitelja sodobnega menedžmenta Petra Druckerja, ki je bil tudi odličen statistik, drži. Stvari, ki jih ne moremo izmeriti, tudi ne moremo ovrednotiti in oceniti, v katero smer se razvijajo. Ne moremo jih izboljševati, ker sploh ne vemo, kaj se je zgodilo. Kakovost in statistika – to je vse povezano. Izbrati moramo prave kazalnike, znati izmeriti njihove vrednosti in oceniti velikost njihove spremembe.

Vloga nacionalnih statističnih uradov in mednarodnih statističnih organizacij je zelo pomembna za usklajevanje, informiranje in sodelovanje vseh, ki lahko prispevajo k spremljanju ciljev trajnostnega razvoja. Statistične organizacije so se v okviru statistične komisije Združenih narodov dogovorile za 232 kazalnikov, s katerimi naj bi na svetovni ravni merili uresničevanje ciljev Agende 2030, julija letos jih je potrdila tudi generalna skupščina OZN.

So bila to tudi osrednja vprašanja, ki ste jih obravnavali na prvem Svetovnem forumu Združenih narodov o podatkih?

Da, cilj foruma, ki bo odslej organiziran vsaki dve leti, je s povezovanjem vseh deležnikov sodelovati pri postavitvi sistemov za zbiranje in analiziranje podatkov, potrebnih za spremljanje ciljev trajnostnega razvoja po vsem svetu. Zaradi vseh teh novih zahtev je namreč skupina neodvisnih strokovnjakov na poziv generalnega sekretarja OZN dala pobudo za organizacijo prvega svetovnega foruma o podatkih, potekal je januarja letos v Cape Townu v Južni Afriki. Na forumu, kjer sem sodelovala kot članica programskega odbora, se je zbralo okoli 1500 strokovnjakov iz več kot sto držav, med udeleženci so bile številne skupine, ki so zastopale oblikovalce politik, javni in zasebni sektor, izobraževalno in raziskovalno področje ter organizacije civilne družbe.

Razprave v Cape Townu so pokazale, da se nacionalni statistični uradi vse bolj srečujejo z drugimi podatkovnimi skupnostmi, kar prinaša številne izzive, kot so potreba po oblikovanju novih partnerstev, dostop do sekundarnih podatkovnih virov ter kakovost, preglednost in etičnost objavljanja podatkov, ki jih zbirajo deležniki zunaj uradnih statističnih sistemov. Udeleženci foruma so opozarjali tudi na potrebe po spremembi statistične zakonodaje, uvajanju etičnih in procesnih standardov ter novih poslovnih modelov. Zelo pomemben dosežek foruma pa je sprejetje globalnega akcijskega načrta, ki poziva nacionalne vlade in mednarodno skupnost k sodelovanju pri izvajanju ključnih ukrepov za uresničitev ciljev Agende 2030.

Prijavi sovražni govor