Se ozračje na Zemlji vrača v preteklost?

Ob pogledu v prva desetletja 21. stoletja se bo našim zanamcem za letošnje leto zdelo, da je izstopalo predvsem po nezaželenih rekordih. Čeprav smo šele sredi leta, je bilo teh že zelo veliko: na Grenlandiji smo doživeli najtoplejšo pomlad do zdaj, nadalje smo zabeležili 13 rekordno toplih mesecev zapovrstjo na našem planetu, zajel nas je El Niño, ki je bil tokrat zelo intenziven, doživeli pa smo tudi prvo izumrtje sesalca zaradi podnebnih sprememb, h katerim je prispeval človek s svojimi dejavnostmi.

Najnovejši strah vzbujajoči mejnik, ki smo ga tudi dosegli v zadnjem letu, so ravni ogljikovega dioksida na Antarktiki. Te so se povzpele više kot kadarkoli v preteklih milijonih let. Podobno velja tudi za druga območja. Tako so v Observatoriju na Južnem tečaju 23. maja letos zaznali koncentracijo ogljikovega dioksida v višini 400 delcev na milijon. Zadnjič, ko so tam zaznali tolikšno koncentracijo ogljikovega dioksida, modernega človeka še ni bilo.

Količine ogljikovega dioksida so se povečale povsod, tudi na območjih, ki so močno oddaljena od civilizacije,« je za Scientific American povedal klimatolog Pieter Tans in dejal, da ti rekordi kažejo, da se vračamo v podnebje, kot je prevladovalo v daljni preteklosti.

V obdobju pliocena je bilo podnebje toplejše in vlažnejše. Na obeh tečajih so bile temperature za približno deset stopinj Celzija višje od današnjih. Na Arktiki so tam, kjer zdaj rase tundra, takrat prevladovalo gozdovi. Preostali del sveta je bil povprečno za pet stopinj toplejši, gladina morja pa je bila za približno od 5 do 40 metrov višja od današnje.

Če bomo te temperature, kot so prevladovale v pliocenu, dosegli že konec stoletja ali pa okoli leta 2200, se bo približno 44 odstotkov prebivalcev obalnih območjih znašlo v katastrofalnih razmerah.

Po napovedih Nase se bodo koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju še povečevale, in sicer naj bi leta 2040 že presegle 450 ppm.