Znanstveniki in raziskovalci danes protestno na ulicah

Na shodu za stabilnejše financiranje v znanosti več kot petsto udeležencev.

sre, 19.04.2017, 12:25

Ljubljana  Slovenski znanstveniki iz vseh štirih univerz in drugih ustanov so na organiziranem shodu vlado prvič do sedaj opozorili na nevzdržne razmere v znanosti. Zahtevali so stabilnejši način financiranja raziskovalnih dejavnosti in spremembo zastarele zakonodaje, ki zavirata napredek slovenske znanosti.

Brez znanosti ni prihodnosti, so bili enotni znanstveniki, raziskovalci in drugi udeleženci Shoda za znanost. Zbrali so se pred Moderno galerijo in pot nadaljevali do parlamenta, kjer so izpostavili številne dosežke slovenske znanosti v zadnjih letih, nato pa protest zaključili pred Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. S shodom so se pridružili globalnemu projektu March for Science, ki bo to soboto v 600 drugih mestih po svetu.

Več za znanost
Udeleženci so se zavzeli za znanost, neodvisno od politike in trga, njeno stabilnejše in bolj transparentno financiranje ter postopno povečanje deleža financiranja na en odstotek BDP do leta 2020. Prav tako so izpostavili nujnost spremembe dvajset let stare zakonodaje, ki za vsa področja predvideva zgolj projektno financiranje raziskovalnega dela. To zaradi specifičnosti ne bi smelo biti odvisno od vsakoletnega usklajevanja proračuna.

Pogoji za raziskovalno delo so se na slovenskih znanstvenih ustanovah začeli slabšati z varčevalnimi ukrepi leta 2008 zaradi gospodarske krize. Javna sredstva za raziskovalno dejavnost so se v teh letih znižala za skoraj četrtino, od leta 2015 pa počasi naraščajo. Kot zagotavljajo na šolskem ministrstvu, se pomena znanosti za družbo zavedajo. »Znanost je gonilo napredka, zato je prav, da tudi s takšnimi shodi opozorimo na njen položaj v družbi,« je povedala šolska ministrica dr. Maja Makovec Brenčič in izpostavila, da so v tem letu za financiranje mladih raziskovalcev namenili približno 20 milijonov evrov.

Vendar Slovenija znanosti trenutno nameni 0,44 odstotka BDP, kar je po podatkih inštituta Jožef Štefan najmanj od njene samostojnosti. To jo po Slovaški uvršča na drugo mesto med evropskimi državami, ki za raziskave namenijo najmanj sredstev.

Po priložnost v tujino
Neugodne razmere poleg razvoja kakovosti dela vplivajo predvsem na mlade doktorje znanosti, ki so večinoma prepuščeni projektnemu delu na delovnih mestih za določen čas. »Pogosto ostajamo skrita delovna sila na projektih. V primerjavi s starejšimi kolegi delamo na kratkoročnih pogodbah in pobiramo drobtinice, kar ne zagotavlja razvoja in kritične misli,« je povedala dr. Jana Šimenc iz ZRC SAZU. Zaradi tega se mladi raziskovalci velikokrat odločijo za odhod v tujino, kar je sporno, saj je razvoj znanosti dodana vrednost vsake družbe. Vpliva na gospodarsko rast in dolgoročno na blagostanje vseh prebivalcev.

 

                             Za ogled dosežkov slovenskih znanstvenikov kliknite na fotografijo. 

Prijavi sovražni govor