Sjögrenov sindrom: naši raziskovalci bodo v ZDA uvedli svojo metodo

Odkrivanje pogoste vnetne revmatične bolezni, sjögrenovega sindroma, prepoznavnega po dveh ključnih simptomih – suhosti oči in ustne sluznice – ni preprosto. A slovenski strokovnjaki so splošno prakso, na katero se v klinični praksi opira sodobna medicina, od funkcijskih testov do krvnih in histopatoloških preiskav, postavili na nove, raziskovalno in empirično utrjene temelje. Z ultrazvočno preiskavo velikih žlez slinavk in svojim modelom ocenjevanja. Dosežek odmeva na svetovni ravni.

Zato je razumljivo, da so odmev raziskovalskega presežka kliničnega oddelka za revmatologijo na interni kliniki ljubljanskega kliničnega centra te dni napovedali z iskrenostjo: Ni prav pogosto, da zaposleni iz UKC Ljubljana dobijo vabilo za predavanje na uglednih ameriških univerzah. Tudi ni prav pogosto, da na teh univerzah predavajo o svojih raziskovalnih dosežkih. Še bolj redko pa pride vabilo z najuglednejše medicinske fakultete Harvard za pomoč pri postavitvi metode, ki jo v Sloveniji že nekaj let uporabljamo pri rednem kliničnem delu.

Kot poudarja predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo prof. dr. Matija Tomšič, so tokrat novice »res dobre«, saj so med prvimi na svetu ultrazvočno preiskavo velikih žlez slinavk umestili v standardni diagnostični postopek, ki je že deset let del redne obravnave pacientov, medtem ko ga v najuglednejših medicinskih ustanovah po svetu uvajajo šele zdaj.

Za to je zaslužna izvrstna mlada raziskovalka, specialistka revmatologije mag. Alojzija Hočevar, ki je s svojimi ugotovitvami o učinkovitosti in zanesljivosti te preiskave prepričala vodilne strokovnjake ne le doma, ampak tudi na mednarodni ravni; njena mentorica je biologinja doc. dr. Snežna Sodin Šemrl, ki je od leta 2004 zaposlena na ljubljanski revmatologiji, pred tem pa je dolga leta delala na univerzi v Chicagu in ima tako možnost, da zdaj tudi slovenskemu znanju pomaga odpirati vrata v svet.

Neinvazivno in poceni

V zadnjih štirih desetletjih se je zvrstilo kar 11 različnih klasifikacijskih meril za sjögrenov sindrom; zadnja so predlagali na ameriškem revmatološkem kongresu pred mesecem dni. Enega samega dovolj občutljivega testa za enostavno diagnostiko ni – zato se stroka pri postavljanju diagnoze opira na funkcijske teste za oceno delovanja žlez, na krvne (imunoserološke) preiskave, prav tako na invazivne postopke, denimo histopatološko preiskavo male žleze slinavke. Kot pojasnjujejo revmatologi, to ni le posledica neobstoja specifičnega testa, ampak tudi še nepojasnjene narave bolezni.

»Zlasti področje diagnostike oziroma potrditve prizadetosti žlez slinavk je v zadnjih dveh desetletjih predmet intenzivnega raziskovanja – in tu se kot neinvazivna diagnostična preiskava, ki omogoča oceno strukturnih sprememb, vse bolj uveljavlja ultrazvočna preiskava velikih žlez slinavk. Ta preiskava ima pred drugimi slikovnimi tehnikami, kot so računalniška tomografija, magnetnoresonančna tomografija, sialografija in scintigrafija, vrsto prednosti: je preprosto in široko dostopna, ponovljiva, neinvazivna, bolnika ne izpostavlja rentgenskemu sevanju in je tudi cenovno ugodna,« poudarja Matija Tomšič.

»Žensko obolenje«

Sjögrenov sindrom je vnetna revmatična bolezen, ki se kar 10- do 20-krat pogosteje kot pri moških pojavlja pri ženskah in jo je mogoče prepoznati po prizadetosti žlez z zunanjim izločanjem in pretirani aktivaciji limfocitov B. Okrnjeno delovanje poškodovanih žlez se kaže v suhosti sluznic; najpogostejša simptoma sta suhost oči (zaradi prizadetosti solznih žlez) in suhost ustne sluznice (prizadetost žlez slinavk), opazne so spremembe na jeziku, ki je atrofičen, razbrazdan, pri obolelem hitreje napredujejo bolezni zob, pogostejše je tudi zbolevanje za limfomom.

Kljub temu je obolenje težko prepoznati. Povprečna starost ob postavitvi diagnoze je 50 let, bolezen pa pri nas vsako leto odkrijejo približno 80-krat. Ker še ni na voljo testa, ki bi omogočal enostavno diagnostiko, se zdravniki opirajo na vrsto preiskav. Na kliničnem oddelku za revmatologijo pa so razvili semikvantitativni točkovni model, ki je omogočil uporabo ultrazvočne preiskave velikih žlez slinavk v vsakodnevni klinični praksi.

Tako so že pred 13 leti pri bolnikih, za katere so sumili, da imajo sjögrenov sindrom, uvedli ocenjevanje strukturnih sprememb obušesnih in podčeljustnih žlez slinavk, vidnih z ultrazvokom. Pri ocenjevanju teh sprememb jim pomaga model, s katerim lahko jasno razlikujejo med neprizadetimi in obolelimi žlezami slinavkami.

Raziskovalni program v ZDA

Alojzija Hočevar je pred dobrim mesecem v ZDA predavala o vlogi ultrazvočne preiskave slinavk. Ameriškim kolegom iz Bostona, ki bi radi preverili uporabnost te metode tudi pri bolnikih z redko sistemsko, avtoimunsko boleznijo, je predstavila različne protokole tega pregleda, slovenske izkušnje in pristope pri ocenjevanju prizadetosti žlez, nato pa izvedla še učno delavnico. Na ameriški univerzi so se odločali med različnimi pristopi in izbrali slovensko metodo, mag. Hočevarjevo pa imenovali za zunanjo svetovalko oziroma mednarodno ocenjevalko.

Kot so včeraj povedali avtorji in uporabniki tega modela, je njegova vrednost nedvoumno potrjena, tako doma kot v tujini – ustrezne raziskave so izvedli v več evropskih državah. Ultrazvočna preiskava velikih žlez slinavk je na revmatološkem oddelku, kot rečeno, reden diagnostični postopek že od leta 2005. Po odprtju prve poti za poglobljeno sodelovanje med Harvardom in UKC Ljubljana v revmatologiji pa upajo, da bo razvojni pomen prodornejših pristopov za spodbujanje znanstvenih dognanj v svoje načrte vključilo tudi novo poslovno in strokovno vodstvo kliničnega centra.