Razkrito lobiranje tobačne industrije

Tobačna industrija je kriva za najhujšo zlorabo znanosti po obdobju nacizma, trdi Robert N. Proctor v knjigi Zlati holokavst.

Thu, 12.01.2017, 08:00

Tobačna industrija je kriva za najhujšo zlorabo znanosti po obdobju nacizma, vendar je o tem znanega malo – veliko več je zatajevanega, preslišanega in zlaganega, marketinško olepšanega in »strokovno« tolmačenega, tudi s pomočjo zavajajočih raziskav in podkupljenih raziskovalcev. Dogajanje v ozadju tobačne odvisnosti, ki vsako leto ugasne šest milijonov življenj, je najbolj brezkompromisno doslej razgalil prof. Robert N. Proctor v knjigi Zlati holokavst in za to prejel ugledna priznanja in nagrade.

V tej kompleksni, sistematični in filigransko analitični študiji o skritih obrazih tobačne industrije Robert N. Proctor, profesor zgodovine znanosti na univerzi Stanford in sodelavec ameriške akademije znanosti in umetnosti, razkriva številne prikrivane skrivnosti, naj gre za prevare s filtri in ventilacijo, za uporabo neučinkovitih filtrov, zlagane podatke o izmerjenih vrednostih nikotina in katrana v cigaretah, za kemično obdelavo nikotina, laganje o neškodljivosti tobačnih izdelkov, za dodajanje bronhodilatatorjev ali anestetikov in za nenehno povečevanje najhujšega učinka cigaret, zasvojljivosti.

Vpogled v milijone dokumentov

Proctorju, ki je na podlagi zbranega gradiva proti tobačni industriji pričal tudi na sodišču, je podatke pomagala zbrati njegova raziskovalna ekipa. Ta je pregledala več milijonov dokumentov, tudi tajnih internih gradiv tobačnih podjetij, ki razkrivajo skrivnosti o tem, kako so proizvajalci cigaret ustvarili popoln stroj za zasvojenost, posledice kajenja pa spremenili v »lanski sneg«.

Tako je nastala knjiga o zgodovini izdelave cigaret, njihovem reklamiranju in cigaretni znanosti, najbolj verodostojna in celovita publikacija o notranjem delovanju tobačne industrije, ki zadnja desetletja ni izbirala ne sredstev ne tehnologije za svoj končni cilj: zasvojiti čim več uporabnikov in jih tako spremeniti v svoje nenehne potrošnike ter orodje za lastni dobiček, pri tem pa kar se da spretno otopiti ost javnozdravstvenih ugotovitev o škodljivosti kajenja.

Zlati holokavst bo po prepričanju vse večjega števila bralcev vplival ne le na zgodovino javnega zdravja, ampak tudi na odnos do tobaka v sodobni družbi – s tem pa na odločitve o zakonodajnih in vladnih ukrepih. Ti bodo morali zaščititi ljudi, zlasti mlade, ki jih danes tobačna industrija hoče čim prej potegniti v svoj začarani krog, pred dokazanimi posledicami kajenja, aktivnega ali pasivnega.

Proctorja, ki je za svoje delo med drugim prejel dve prestižni nagradi – leta 2014 v ZDA nagrado Rachel Carson za knjige z največjim političnim in družbenim pomenom in leto kasneje francosko nagrado prix prescrire za najboljšo knjigo s področja javnega zdravja – neizmerno preseneča prijazna usoda, ki je je še vedno deležen tobak.

»Cigarete ostajajo vodilni preprečljivi vzrok smrti, in večina teh smrti je še pred nami. Tobak je v 20. stoletju pomoril le približno sto milijonov ljudi, v primerjavi z milijardo, kolikor jih bo v 21. stoletju, če bodo šle stvari naprej tako kot doslej. Danes je tobak kriv za okoli šest milijonov mrtvih na leto, kar je več kot zaradi aidsa, pandemij v bližnji preteklosti, malarije, prometnih nesreč, terorizma in vseh prepovedanih drog – skupaj. Največ jih podleže zaradi srčno-žilnih bolezni, takoj za tem sta emfizem in pljučni rak, sledijo gangrena ter rak na mehurju, trebušni slinavki in materničnem vratu.«

Stalin, Cia in Bruselj

Zgolj požari zaradi tobaka, kot nadaljuje Proctor, pobijejo »samo« nekaj deset tisoč ljudi, kar pa je še vedno občutno več, kot je smrti zaradi letalskih nesreč ali terorističnih napadov. Umrlih zaradi cigaret je samo v ZDA za dva polna jumbo jeta na dan, medtem ko jih je po vsem svetu iz dneva v dan za celo floto takih letal. Polovica ljudi, ki kadijo vse življenje, bo umrla zaradi posledic kajenja, bistveno prezgodaj; znano je, da vsaka cigareta kadilcu odvzame enajst minut življenja.

»'Ena smrt je tragedija, milijon smrti je statistika.' Te besede pripisujejo Stalinu, a bi prav lahko izvirale tudi od prodajalcev nikotina. Arhiv tobačne industrije, ki je bil razkrit po odločitvi sodišč, je poln njihovih dovtipov o tem, kako je kajenje 'glavni vzrok za statistiko' in kako se je treba 'izogibati spancu, kajti večina srčnih napadov se zgodi med spanjem'. Bolj resne so sicer njihove obtožbe, da nas skušajo 'nikotinski nacisti' in 'tobačni fašisti' brcniti v svet, v katerem je prepovedana vsaka zabava. Zaviranje uporabe tobaka bi radi prikazali kot obsesijo primitivnih nadutežev, zagovornikov vsemogoče države in zaostalih puritancev,« opozarja Proctor.

Seveda pa se taktike sčasoma spreminjajo. Če so predstavniki tobačne industrije, notorični mojstri zavajanja, včasih soustvarjali javno mnenje v smislu, da so cigarete in z njimi, vsaj posredno, tudi kadilci žrtve zakonov linča, se danes vse bolj opazno skrivajo pred očmi javnosti, v smislu incognito ergo sum. Prav zaradi tega je, tako prof. Proctor, »v drobovje (in možgane) tobačne industrije prodreti težje kot v Pentagon ali Cio«.

Da je to res, potrjujejo tudi razkritja o lobiranju, ki je v Bruslju spremljalo pripravo in sprejemanje nove direktive o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in s tobakom povezanih izdelkov in je med drugim predčasno »odneslo« komisarja za zdravje Johna Dallija.


Želite brati več?
Cenik
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
* Naročnina po preteku prvega meseca naročnine se obračuna po veljavnem ceniku Delo d.o.o.
Preberite posebne pogoje, povezane z digitalnimi naročninami.
Prijavi sovražni govor