Tiskane izdaje
Še do sredine oktobra je v parku pred Arhivom RS na ogled razstava o tem znamenitem možu in Svilni poti v Sloveniji živeče kitajske umetnice Huiqin Wang, ki je med drugim avtorica dvojezične ilustrirane knjižice z naslovom Hallerstein, Slovenec v Prepovedanem mestu; ob 300-letnici njegovega rojstva je izdelala kitajski napis za spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Mengšu. Z razstavo želi opozoriti, da Hallerstein, ki je bil zaradi številnih zaslug povzdignjen v mandarina, spada med najslavnejše posrednike znanosti, kulture in umetnosti, ki so prišli na Kitajsko po pomorski Svilni poti, njegova pot pa je trajala kar tri leta. V okviru razstave bo 11. oktobra ob 12. uri v Arhivu RS tudi okrogla miza o popularizaciji Hallersteina v svetu in o knjigah, ki govorijo o njem.
Temelji za njegovo pomembno raziskovalno delo so nastali že v otroštvu. Kot eden od enajstih otrok v plemiški družini, ki je živela na Ravbarjevem gradu v Mengšu, je bil že v rosnih letih zelo radoveden, zanimali so ga predvsem nebesni pojavi, in rad je zahajal v dedovo knjižnico v Dolu pri Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu, v Ljubljani je končal jezuitsko gimnazijo in študij filozofije. Ko je leta 1721 stopil v jezuitski red na Dunaju, je nadaljeval študij humanistike, matematike, astronomije in teologije v Leobnu, Celovcu, na Dunaju in v Gradcu.
Dvorni astronom, povzdignjen v mandarina
Njegova največja želja pa je bila postati misijonar, kar se mu je začelo izpolnjevati leta 1735, ko je prek Trsta odpotoval v Genovo in po dvotedenskem počitku z angleško trgovsko ladjo Penelope v Lizbono. Po daljšem postanku je pot nadaljeval okoli Rta dobre nade do Mozambika in se za dlje časa ustavil v portugalski koloniji Goa. Od tam se je odpravil v Macao. Že na poti na Kitajsko se je ukvarjal s kartografiranjem, leta 1738 je narisal načrt mesta Macaa in okolice. Hallerstein je iz Evrope na Kitajsko prinesel bogato znanje in najnovejša spoznanja zahodne znanosti. Na Kitajskem se je takoj začel učiti kitajščine, kaligrafije in običajev, takrat si je tudi nadel kitajsko ime Liu Songling: priimek Liu še danes nosi več kot 80 milijonov Kitajcev, ime Songling pa pomeni dolgo in častno življenje.
Ko je mladi kitajski cesar Qianlong slišal novico o novem evropskem astronomu, ga je povabil na dvor, kar je bilo za tedanje čase posebna čast. Že po nekaj letih na kitajskem dvoru je postal član kitajskega matematičnega kolegija, ki mu je bila priključena tudi astronomija, in leta 1749 njegov predstojnik. Za zasluge na področju astronomije mu je cesar podelil častni naziv mandarina petega reda; pozneje, leta 1752, pa ga je za zasluge pri uspešnem srečanju s portugalsko kraljevo delegacijo in gostiteljev dinastije Qing, govoril je namreč kar šest jezikov, povzdignil še više, v mandarina tretjega reda.
Ekvatorialna
Leta 1744 je cesar ukazal tudi popraviti in dopolniti zvezdni katalog, raziskavo sta vodila Hallerstein in nemški jezuit Ignatius Kögler. Po osmih letih je raziskava obsegala že 35 zvezkov, v njej pa je bilo združeno znanje zahodne in kitajske astronomije tistega časa. V starem katalogu je bilo popisanih 1319 zvezd, v novem pa že 3083.
Hallerstein je med drugim leta 1748 odkril komet in leta 1770 prvi dokumentiral opazovanje severnega sija. Ker na Kitajskem do sredine 19. stoletja niso priznavali heliocentrične ureditve našega osončja, o tem ni javno govoril, čeprav ga je pri svojem delu uporabljal kot teoretično izhodišče.
Kar štirikrat je prepotoval Kitajsko in zbral podatke za kartiranje Mandžurije za pripravo velikega atlasa Kitajske, ki je izšel leta 1769. Med drugim je izboljšal kitajski koledar in določil koordinate Pekinga. Zelo pomemben je tudi njegov izračun števila prebivalcev takratnega kitajskega cesarstva na podlagi registra dvornih dohodkov po posameznih kitajskih provincah za leti 1760 in 1761. Dobil je skupni števili 196.837.977 in 198.214.553. Hallersteinovi podatki so bili povzeti in objavljeni v Franciji in Angliji in so sprožili vrsto vprašanj. Znano je tudi, da so kitajski jezuiti prišli do nekaterih spoznanj pri poskusih z elektriko in vakuumom, ki so pozneje Alessandru Volti pomagali pri izumu dinamičnega električnega toka; ni pa znano, kolikšen je bil pri tem Hallersteinov prispevek, ker so se pod znanstvene poskuse in izume podpisovali skupinsko.
Sodelovanje z evropskimi znanstvenimi ustanovami
Ohranjena so njegova zasebna pisma in pisma redovnim jezuitskim skupnostim, o njegovem bogatem in velikem delu, še posebno na področju astronomije, pa pričajo tudi njegovi dopisi s strokovno vsebino, ki jih je pošiljal evropskim ustanovam, med njimi londonski Kraljevi družbi, Cesarskemu astronomskemu observatoriju na Dunaju in akademiji v Sankt Peterburgu. Njegova najbolj znana astronomska dela so Popolne študije o astronomskih inštrumentih, Astronomska opazovanja od leta 1717 do 1752 in Zvezdni katalog. Zapustil je tudi številne dragocene naravoslovne in etnografske spise o takratni Kitajski. Po njegovi zaslugi je v jezuitski knjižnici v Pekingu ohranjena Stržinarjeva pesmarica v slovenskem jeziku, natisnjena leta 1729 v Gradcu. Slovenski astronomi so januarja 1999 odkrili planetoid, ki je dobil zaporedno številko 15071, poimenovali so ga Hallerstein. Pokopan je na jezuitskem pokopališču v Pekingu.
