Slovenska pametna ročna ura za večjo varnost letenja

Projekt FlySentinel: ura bo obveščala pilota o njegovem psihofizičnem stanju in o razmerah v kokpitu.

sob, 15.08.2015, 09:00
Utrujenost letalskega osebja je težava, s katero se je treba ukvarjati celovito.

V Ljubljani je nedavno potekala konferenca vojaških letalskih preiskovalnih organov AFFSC(E), Air Forces Flight Safety Committee Europa . Na srečanju so kot o osrednji temi razpravljali o utrujenosti letalskega osebja in materiala.

Nesporna sklepna ugotovitev je bila, da je utrujenost neletečega in letečega letalskega osebja eden glavnih vzrokov za povečanje števila letalskih izrednih dogodkov in nesreč. Utrujenost osebja je težava, s katero se je treba ukvarjati celovito.

Tega se zavedajo tudi v mladem slovenskem zagonskem podjetju MedicoApps, d. o. o., iz Celja, kjer so združili moči strokovnjaki medicine in psihologije, oblikovalci ter inženirji za programsko in strojno opremo. Le s tako široko ekipo strokovnjakov bodo dosegli visokokakovosten proizvod, ki bo v naslednji fazi zanimiv ne samo za pilote, temveč za vse ljudi.

Velik softverski in hardverski napredek v informacijski tehnologiji je letenje napravil bistveno bolj dostopno. S pomočjo sodobnih informacijskih sistemov so nadzor sistemov na letalu, navigacija in tudi samo letenje postali za uporabnika precej bolj prijazni. Kljub temu pa v sodobnem kokpitu še vedno ne najdemo niti enega instrumenta, ki bi nadziral psihofizično stanje pilota.

Vsi piloti, tako športni kot poklicni, morajo opravljati redne zdravniške preglede, pri čemer se zdi kar samoumevno, da zato med poletom posebnih zdravstvenih težav ne bi smeli imeti. Pa vendar ni tako, opozarjajo kardiologi, ki pomagajo pri razvoju pametne ure FlySentinel.

Neredko podcenjene nevarnosti

Piloti so med poletom izpostavljeni številnim okoljskim dejavnikom, ki lahko zmanjšujejo njihovo sposobnost kvalitetnega in zlasti varnega letenja. Med najnevarnejše štejemo pomanjkanje kisika na višini, zastrupitev z ogljikovim monoksidom ter neustrezno temperaturo v kokpitu in s tem povezano dehidracijo. Ključno pri vseh treh dejavnikih je, da bistveno vplivajo na pilotove kvantitativne in kvalitativne sposobnosti že veliko prej, preden sam ugotovi, da ima težave. Takrat pa je nemalokrat že prepozno. Hudo in/ali dolgotrajno pomanjkanje kisika med poletom na velikih višinah lahko nazadnje privede do izgube zavesti in posledično celo do strmoglavljenja letala. Še bolj to velja za ogljikov monoksid, ki ga zaradi njegovih fizikalno-kemijskih lastnosti ne zaznamo, in ravno tako lahko, če je v zadostnih količinah, hitro privede do motenj ali izgube zavesti. V letalstvu je dehidracija pogosto podcenjevan problem, posebno pomembno pa je, da jo poskušamo preprečiti – ko se enkrat pojavi, je nadomeščanje tekočin namreč bistveno težje kot preprečevanje dehidracije z zadostnim pitjem. Med dejavniki okolja, ki nekoliko manj »usodno« vplivajo na pilote in na katere smo prav tako premalo pozorni, sta še hrup in osvetlitev. V prehrupnem in mračnem okolju se utrujenost pri pilotu pojavi prej kot pa v tihem, dobro osvetljenem kokpitu z ustrezno temperaturo.

Primož Grajžl, ki vodi projekt, je povedal, da so se izdelave prototipa ure FlySentinel lotili leta 2014. Hkrati so testirali medicinske algoritme, ki javljajo kritične vrednosti pilotovega psihofizičnega stanja. Naprava bo neinvazivno in nemoteče merila osnovne vitalne funkcije na pilotovem telesu (telesno temperaturo, krvni tlak, vsebnost kisika v krvi …). Merila pa bo tudi parametre v kokpitu, kot so ogljikov monoksid (CO), vlažnost in hrup. Posameznik si bo na začetku poleta nastavil svoje osebne nastavitve na uri, ki bodo vsebovale telesne parametre in parametre letala, s katerim bo letel. Na podlagi tega bodo potem z uporabo zajetih parametrov na telesu in v okolju algoritmi opozarjali pilota na potencialne nevarnosti. Ura bo opozorila pilota na njegove težave z zvočnim in svetlobnim signalom. V nekaterih primerih pa bo moral pilot s pritiskom na tipko odgovoriti na vprašanja z da ali ne.

Dvojna namembnost

Ura, ki jo je zasnovala priznana slovenska oblikovalska agencija Studio Miklavc, bo šestkotne oblike in bo imela gibljiv zaslon. Za upravljanje so namesto razširjenih zaslonov na dotik nameščeni za ta namen bolj ustrezni taktilni gumbi, ker jih lahko upravljamo tudi brez pogleda na aparat ali med sunkovitejšim gibanjem, je pojasnil Jure Miklavc, vodja studia, in dodal: »Uporabniški vmesnik mora biti dobro berljiv v vseh razmerah ter imeti jasno in preprosto strukturo s kar najmanj elementi.« Pilot bo uro nosil na roki. V pasivnem načinu dela bo uporabna kot pametna ura, v aktivnem načinu – med zajemanjem vitalnih telesnih podatkov – pa bo nadzorovala pilotovo psihofizično stanje.

Po besedah letalske psihologinje dr. Maje Meško človek v povprečju potrebuje osem ur spanja na noč, da ohrani dnevno budnost. Že za dve uri krajši spanec negativno vpliva na zbranost in učinkovitost. Poleg motenj spanja na utrujenost vplivajo še na primer motnje biološkega ritma in izmensko delo. Utrujenost je razširjena težava tudi v letalstvu. Razumevanje njenih posledic je bistvenega pomena za letalsko medicino, prav tako je pomembno, da se letalsko osebje zaveda fizioloških omejitev človeškega telesa, tako da spoštuje svoje lastne zmožnosti.

»Utrujenost namreč negativno vpliva na reakcijske čase, kratkoročni spomin, razpoloženje in zavedanje situacije ter povzroča pojavljanje napak, kar pa lahko ogroža varnost v letalstvu. Različne študije dokazujejo slabšanje kognitivnih sposobnosti in povečanje stresa med samim letenjem,« je pojasnila dr. Meško. Proti utrujenosti obstajajo različni ukrepi. Kratkoročni, ki pa niso rešitev, so pitje kave, pravega čaja, energijskih pijač in kajenje, medtem ko med dolgoročne sodijo regulativni ukrepi (delovni čas …), kakovosten spanec ter izobraževanje o tem, kako zaznavamo utrujenost in vzroke zanjo ter kako vsaj zmanjšamo njene vplive oziroma posledice.

Začetek prodaje prihodnje leto

V drugi fazi so mladi startupovci k projektu povabili Institut Jožef Stefan, kjer so skupaj z njihovimi strokovnjaki sestavili natančne specifikacije pametne ure. Letošnjega aprila je bil projekt dovolj zrel in pripravljen za gradnjo prvega prototipa, je povedal Grajžl. »Pri tem smo se povezali s podjetjem LXNAV, d. o. o., iz Celja, ki ima večletne izkušnje z izdelavo raznovrstnih naprav v letalstvu. Prihodnje leto bomo izdelali prvo serijo izdelkov in jih začeli tržiti na trgu. V ta namen smo v ZDA ustanovili podjetje, saj upamo, da bomo za tako kompleksen projekt lažje pritegniti investitorje. V prvi fazi smo ga sicer financirali iz lastnih sredstev.«

Pri MedicoAppsu si želijo, da bi piloti, in kasneje tudi drugi, prepoznali vrednost njihove pametne ure pri zagotavljanju varnosti v letalstvu in s tem preprečili nepotrebne letalske nesreče, ki bi se lahko zgodile, če se piloti ne bi pravočasno zavedali potencialnih nevarnosti.

Prijavi sovražni govor