Slovenski preboj v organski elektroniki

Mednarodni skupini raziskovalcev z Univerze v Novi Gorici je uspel preboj v organski elektroniki. V torek je v ugledni znanstveni reviji Nature Nanotechnology izšel njihov članek o eksperimentalni študiji o povsem organskih, gibkih optičnih spominskih elementih.

V študiji, v kateri so sodelovali z znanstveniki strasbourške univerze, francoskega nacionalnega centra za znanstvene raziskave in Humboldtove univerze, so ugotovili, da natančno izbrana kombinacija polprevodniškega polimera in na svetlobo občutljivih molekul omogoča izdelavo izredno učinkovitega optičnega spominskega elementa.

V ta element je mogoče informacije zapisovati in jih iz njega brisati s svetlobo in ne z električnimi vezji kot običajno. Posamezna celica, sestavljena iz takih spominskih elementov, lahko shrani 256-krat več informacij kot znani spominskimi elementi. Hkrati te celice izkoriščajo vse prednosti, ki jih ponuja organska elektronika, saj so razmeroma enostavne za izdelavo in gibke ter tako uporabne, na primer, pri izdelavi nosljive elektronike, e-papirja in drugih sodobnih elektronskih naprav, ki temeljijo na organskih polprevodniških materialih.

Andreja Leban z novogoriške univerze nam je sporočila, da je spominski element zgrajen kot polimerno električno stikalo. K polimeru so primešane na svetlobo občutljive molekule, ki pod vplivom svetlobe spreminjajo obliko, kar povzroči spremembo električnega toka skozi stikalo.

»Naši znanstveniki so v sodelovanju s tujimi ugotovili, da je pri točno določeni kombinaciji takih molekul in polimera mogoče informacijo v spominski element zapisati z zeleno svetlobo, zbrišemo pa jo z ultravijolično svetlobo. Z uporabo kratkih laserskih bliskov so v enem samem spominskem elementu zapisali kar 256 različnih stanj – bitov. To pa po številu bitov ustreza osmim klasičnim spominskim elementom. Nov spominski element je zdržal več kot 70 ciklov pisanja in brisanja, podatki pa so na njem ostali shranjeni več kot 500 dni. Izjemna je tudi mehanska vzdržljivost takih elementov, saj, izdelani na plastični foliji, zdržijo več kot tisoč pregibov,« je pojasnila Lebanova.

Objavljeni rezultati, ki so plod večletnega skupnega dela te skupine raziskovalcev na področju organske elektronike, pomenijo izjemno odkritje, ki obeta razvoj povsem novih opto-elektronskih naprav. Objava članka hkrati utrjuje vodilno mesto Univerze v Novi Gorici med slovenskimi univerzami, ki ga je nedavno dosegla na lestvici RUR. Pri raziskavah v organski elektroniki pa ta univerza kot edina slovenska raziskovalna ustanova posega v sam svetovni vrh.