Tiskane izdaje
Pri tem podvigu je spet sodeloval tehnološki poslovnež, kanadsko-ameriški finančni mogotec Elon Musk, ki je minuli mesec poskrbel za »revolucionarni trenutek v zgodovini cenejših poletov v vesolje« – izboljšana raketa njegove družbe SpaceX Falcon 9 je po uspešni izstrelitvi poletela 200 kilometrov visoko, v Zemljino orbito razposlala 11 komunikacijskih satelitov, nato pa se obrnila nazaj proti Zemlji in v Cape Canaveralu brezhibno navpično pristala.
Tokrat je Musk znova, že tretjič poskusil pristati na plavajoči ploščadi, da bi rešil spodnji del nosilne rakete, ki bi jo bilo nato mogoče spet uporabiti, a se je poskus ponesrečil: ena izmed pristajalnih nog se ni dobro pritrdila, zato se je raketa prevrnila in eksplodirala.
Toda prvi del misije – izstrelitev »oceanskega« satelita – se je v celoti posrečil in Jazon 3 bo v prihodnjih tednih na oddaljenosti približno 1336 kilometrov od Zemlje družno s še vedno delujočim predhodnikom Jazonom 2 začel pošiljati dragocene podatke. Opremljen z višinomerom, mikrovalovnim radiometrom, Dopplerjevim orbitografom, laserskim odbojnikom in sistemom za globalno pozicioniranje bo novi satelit zbiral zelo precizne podatke o dogajanju na gladini oceanov na našem planetu.
Meritve višine gladine oceanov
Posebna pozornost bo namenjena meritvam višine gladine morij, pač v luči dejstva, da se gladina svetovnih oceanov vsako leto dvigne za približno tri milimetre. S kombinacijo meritev starejšega Jazona 2 in novega Jazona 3 – oba višinomera sta mikrovalovna radarska instrumenta – bodo znanstveniki lahko izrisali še natančnejše zemljevide številnih vzpetin in vdolbin na dnu zemeljskih oceanov. Poznavanje tovrstnih značilnosti morskega dna namreč lahko precej izboljša razumevanje številnih pojavov in hkrati opozori na njihove mnogotere, tako kratkoročne kot bolj dolgoročne posledice.
Podobno kot lahko meteorologi na podlagi zračnega tlaka sklepajo, kaj se dogaja v ozračju, višina oceana strokovnjakom pove marsikaj o dogajanju vodnih mas pod površinskimi vodnimi plastmi. Med drugim lahko natančneje določijo temperaturo in slanost teh vodnih mas, z upoštevanjem zakonitosti gravitacije pa sklepajo tudi o trenutnih tokovih in njihovi hitrosti.
Svetovni oceani hranijo velikanske količine toplote, prejete od Sonca, in od premeščanja te energije po planetu sta v marsičem odvisna tudi vreme in podnebni sistem. Dobro znan primer je El Niño, o katerem je zadnje čase spet veliko govora. Ob tem pojavu v običajno mrzle vode vzhodnega dela osrednjega Tihega oceana vsakih nekaj let vdrejo toplejše vodne mase z zahoda. Zaradi tega se spremenijo vremenski vzorci po malone vsem planetu – nekaterim območjem prinesejo intenzivno deževje in poplave, drugim pa uničujoče suše. In novi satelit Jazon 3 naj bi poskrbel tudi za zgodnje opozarjanje pred pojavom El Niña – ker bo pač pravi čas zaznal nastajajoče izbokline na oceanski gladini, kakršne so ponavadi posledica vdora toplejših vodnih mas.
Argonavti
Mimogrede, Jazon (angl. Jason) je bil v grški mitologiji heroj, ki se je s skupino pogumnih argonavtov v času pred trojansko vojno na ladji Argo (od tod njihovo ime) podal na drzno plovbo po zlato runo na otok Kolhido. Jazonov stric Pelija je nečaka poslal na to nevarno pot zato, da bi mu medtem speljal vse bogastvo očeta Ajzona, zrušenega vladarja v kraljestvu Jolk v Tesaliji. Jazon se je s pomočjo Medeje, hčere kolhidskega kralja in svoje poznejše žene, po eni izmed različic mita kljub temu dokopal do dragocenega runa (krzna krilatega ovna), zavladal Tesaliji in jo naredil za eno močnejših držav tedanje Grčije. Z Jazonovim imenom pa je povezano še marsikaj; ne nazadnje ga omenjajo celo kot mitskega ustanovitelja Emone.
Tudi ameriški in evropski znanstveniki si od najnovejšega satelita s tem imenom veliko obetajo. Misija, ki traja že od leta 1992, je od vsega začetka ameriško-evropski projekt (ameriške Nase in francoske vesoljske agencije Cnes), ki pa se vztrajno širi z novimi člani. V prihodnje se mu nameravata pridružiti tudi Evropska vesoljska agencija (Esa) in celo evropska komisija.
