Stekla iz kovinsko-organskih materialov

Raziskovalci z odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so sodelovali pri študiji nove vrste stekel, ki jih sestavljajo kovinski centri in organski ligandi.

Objavljeno
05. april 2018 20.06
S. R. P.
S. R. P.
Dr. Andraž Krajnc in prof. dr. Gregor Mali z odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani sta sodelovala pri študiji nove vrste stekel, ki jih sestavljajo kovinski centri in organski ligandi. Ta stekla so poleg oksidnih, kovinskih in organskih stekel četrta vrsta in hkrati prva nova, odkrita po letu 1960. Raziskava, pri kateri sta sodelovala tudi omenjena raziskovalca, je bila pred kratkim objavljena v reviji Science Advances združenja AAAS.

Raziskava, v kateri so proučevali omenjeno novo vrsto stekel iz kovinsko-organskih materialov, nakazuje pomembno uporabno vrednost. Zmožnost izdelave kovinsko-organskih stekel namreč pomeni, da lahko kovinsko-organske materiale z izjemnimi lastnostmi pripravimo tudi kot trdne, prozorne plasti in jih tako precej lažje kot polikristaliničen prah uporabimo v napravah.

Raziskovalci so proučevali kovinsko-organsko steklo, ki so ga pripravili iz kristaliničnega materiala ZIF-62. To je material, v katerem so cinkovi ioni med sabo povezani z imidazolatnimi in benzimidazolatnimi ligandi in ki po sami topologiji spominja na silikatne materiale in zeolite: tako kot so v silikatih atomi silicija obdani s po štirimi atomi kisika in tvorijo vezi Si-O-Si, so v ZIF-62 atomi cinka obdani s po štirimi (benz)imidazolatnimi ioni in tvorijo vezi Zn-(b)Im-Zn.

»ZIF-62 je izkazal doslej največjo zmožnost tvorjenja stekel med vsemi materiali. To pomeni, da ima največje razmerje Tg/Tm, kjer je Tm temperatura taljenja kristalnega ZIF-62 in Tg temperatura prehoda stekla v talino,« so sporočili s Kemijskega inštituta.