Sto škodljivih snovi v dimu zastruplja pljuča

Ko znanstveniki razvijejo nov, drugačen proizvod od prejšnjega, ga ponavadi napovedo kot izdelek nove generacije. Podoben jezik uporablja tudi umazana tobačna industrija, ki zaradi upadanja kajenja in manjše prodaje cigaret brani svoj tržni položaj tako, da vlaga milijarde v znanost in razvoj manj škodljivih tobačnih izdelkov. Kako zmanjšati umrljivost ljudi tako postaja skupni cilj zdravstvenih organizacij in tobačnih koncernov.

Ker jim je v raziskovalnem središču v Neuchatelu v Švici, kjer dela 430 raziskovalcev in drugega osebja, po več letih uspelo razviti nov princip kajenja, ki je menda manj škodljiv od klasičnega, so v največjem tobačnem koncernu na svetu Philip Morris International (PMI) na rahlo odprli vrata laboratorijev za javnost.

V svoje znanstveno središče so povabili nekatere večje ameriške in evropske medije, med njimi tudi Delo, da bi pokazali, kako znanost v službi celo tako razvpite industrije, kot je tobačna, lahko prispeva k izboljšanju javnega zdravja predvsem pri kadilcih.

Če razvijejo potencialno manj škodljive tobačne izdelke ali pa dokažejo njihovo zmanjšano škodljivost, potem so morda tveganja za nastanek tako imenovanih kadilskih obolenj manjša. Javna zdravstvena blagajna pa bi morda lahko zato zmanjšala izdatke za zdravljenje teh bolezni.

Umrljivost kadilcev v Sloveniji

Pri nas vsako leto zaradi bolezni, ki so posledica kajenja, umre približno 3600 ljudi, v vsej EU pa približno 700.000. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so bolezni, ki jih povzroča kajenje, osrednji vzrok za kar 19 odstotkov smrti pri starejših od 30 let. Večina jih umre pred 60. letom starosti.

»Uporaba tobaka je v Sloveniji vodilni, pravzaprav prepričljiv vzrok smrti. Število smrti zaradi tobaka je višje kot skupno število smrti zaradi nezgod, vključno s prometnimi nesrečami, alkoholom, samomori, prepovedanimi drogami in aidsom,« ugotavlja dr. Helena Koprivnikar z NIJZ.

Podatki o umrljivosti kadilcev in kajenju kot povzročitelju najhujših bolezni vplivajo tudi na tobačno industrijo. Dodaten pritisk so kampanje zdravstvenih organizacij zoper kajenje, prav tako visoka obdavčitev tobačnih izdelkov, prepoved oglaševanja in navsezadnje spremenjene navade potrošnikov. V razvitih državah je namreč veliko kadilcev opustilo to razvado, posledice pa se kažejo v upadu prodaje klasičnih cigaret. Tobačne multinacionalke zato pogosto nadomeščajo izpad na manj razvitih trgih po svetu.

Morajo se tudi prilagajati drugačnim predpisom. V Evropi, denimo, se bodo morale prilagoditi novi direktivi o tobačnih izdelkih in zmanjšanju njihove škodljivosti. Poleg tega napovedujejo še strožja pravila o označevanju na cigaretnih škatlicah, ki bodo začela veljati predvidoma prihodnje leto.

Tveganja za zdravje

Da bi panoga ubranila svoj tržni položaj, išče za klasično cigareto alternativni tobačni izdelek in si pri tem pomaga z znanstvenimi raziskavami. Glavni izziv za znanstvenike je razviti takšen izdelek, ki bi dajal kadilcem enak užitek in ritual kakor »analogna« cigareta, le da bi bilo tveganje za zdravje bistveno manjše.

Največji problem kajenja je namreč visoka temperatura. Ta se med gorenjem cigarete dvigne kar na 800 stopinj Celzija. Ko zagori tobak, se začnejo sproščati škodljive substance v dimu, ki ga vdihava kadilec.

Genotoksikologinja dr. Metka Filipič z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) pravi, da je za približno sto kemikalij v cigaretnem dimu dokazano, da so nevarne ali potencialno nevarne. Ameriška uprava za hrano in zdravila FDA pa je leta 2012 navedla 93 strupenih oziroma toksičnih snovi v cigareti, ki povzročajo obolenja, kot so rak, bolezni dihal in srca, prav tako lahko vplivajo na reprodukcijo.

Od približno stotih toksičnih snovi, ki se razvijejo med gorenjem cigarete, jih v PMI analizirajo 58. To je sicer precej več od minimalnega števila, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Po njenem priporočilu bi morali analizirati in zmanjšati škodljivost najmanj devetih kemikalij v goreči cigareti.

Raziskovalci v znanstvenem središču PMI v Neuchatelu z laboratorijskimi raziskavami, toksikološkimi testiranji in kliničnimi študijami razvijajo nove tobačne izdelke, ki bi manj škodili zdravju kadilcev, pojasnjuje farmacevtka Moira Gilchrist. Predvsem se osredotočajo na izdelke, ki bi imeli enak učinek kot klasična cigareta, a brez gorenja. Kot rečeno, se namreč med gorenjem temperatura dvigne na 800 stopinj Celzija, kar sproža razvoj škodljivih trdnih, tekočih in plinskih snovi v dimu.

V zadnjih štirih desetletjih so veliko vlagali v razvoj drugačnih tehnologij, ki bi delovale precej pod 800 stopinj Celzija. Pred osmimi leti so testno lansirali prvotno različico tehnologije, po kateri je med segrevanjem tobaka dosežena temperatura do 500 stopinj Celzija.

V razvoj celotnega sistema tehnologije segrevanja tobaka je PMI v zadnjih sedmih letih vložil dve milijardi dolarjev ali okoli 300 milijonov na leto. Raziskavam tako vsako leto namenijo približno odstotek letnih prihodkov, ki znašajo kar 28 milijard dolarjev.

Segrevanje tobaka

Plod raziskovalnega dela je nov, brezdimni izdelek, ki vsebuje tobak. Njegov učinek se aktivira z napravo, ki tobak le segreje in ta zato ne gori. Doseže namreč temperaturo do približno 250 stopinj Celzija, namesto dima se ustvarja tobačna para, nikotinski okus v ustih pa je enak kot pri kajenju klasične cigarete.

Cigareta nove generacije (HeatStick), ki je za polovico krajša od tradicionalne, deluje, ko jo kadilec vstavi v ploščato napravo (iQOS) na baterijski pogon. Baterija deluje šest minut ali 14 vdihov, kar je toliko, kolikor traja kajenje klasične cigarete, potem pa se mora baterija naprave polniti nekaj minut.

Ker je znano, da je nikotin v tobaku glavni sprožilec zasvojenosti, pričakujejo, da se bo novi izdelek uveljavil med kadilci, ki se nočejo odreči tobačni razvadi, želijo pa si manj škoditi zdravju. Zanje so razvili drugačen princip kajenja, in sicer segrevanje brez gorenja (»heat-not-burn«), pri katerem se ne sproščajo najbolj škodljive snovi.

Pa so kadilci pri novem načinu kajenja popolnoma varni pred strupenimi snovmi? Znanstveniki PMI pravijo, da izdelek ni brez tveganja, toda opravljene študije so menda obetavne.