Svetovni »popis« gozdov

Podatki iz triletne mednarodne raziskave pod vodstvom ameriške univerze Yale o številu dreves na našem planetu, septembra objavljeni v reviji Nature, so najprej sprožili zadovoljne odzive. Pokazali so, da je dreves na našem planetu bistveno več, kot smo domnevali. Toda po podrobnejši proučitvi se je izkazalo, da ti podatki niso le dobra, ampak tudi slaba novica.

Po omenjenih podatkih je trenutno na Zemlji dobrih tri bilijone dreves – kar osemkrat več, kot so pokazale raziskave pred desetimi leti. Toda natančnejši pregled pokaže, da je dreves danes skoraj za polovico (natančneje, za 46 odstotkov) manj, kot jih je bilo ob začetku človeške civilizacije pred enajst tisoč leti. In ne le to. Vsako leto posekamo kar 15 milijard dreves – na novo pa jih posadimo le pet milijard. Število dreves se torej vsako leto skrči za približno deset milijard.

Vzrok za trend upadanja števila dreves, ki sicer razveseljiv podatek o skupnem številu dreves postavi v bolj realno luč, je v krčenju prostora zanje, v izsekavanju in podnebnih spremembah. V razlogih torej, za katerimi tičijo človekove dejavnosti. Te se še nadaljujejo – zaradi večjega števila prebivalstva v še večjem obsegu in še bolj intenzivno kot do zdaj.

Med najbolj pomembnimi bitji

Trend upadanja števila dreves pa se pokaže v še bolj skrb vzbujajoči luči, če opozorimo še na druge pomene dreves in gozda, ne le kot vira lesa, papirja in drugih izdelkov, brez katerih si življenja ne znamo in za zdaj še ne moremo predstavljati. Drevesa so namreč med najbolj pomembnimi bitji na Zemlji, saj imajo zelo velik vpliv na okolje in na ohranjanje in pospeševanje biološke pestrosti. So eden od ključnih dejavnikov pri kroženju hranilnih snovi ter vode in močno vplivajo na kakovost zraka, ki ga dihamo. So tudi pomemben ponor ogljikovega dioksida in blažijo posledice izpustov pri uporabi fosilnih goriv – po ocenah strokovnjakov gozdovi skladiščijo kar 45 odstotkov ogljika na kopnem.

Prav zaradi te, v našem dojemanju pogosto zapostavljene vloge dreves je gotovo dobro vedeti, koliko jih imamo. A kako jih prešteti? Te naloge so se raziskovalci v globalnem pogledu lotili pred desetimi leti. Na podlagi satelitskih posnetkov so takrat izračunali gozdnatost in menili, da na našem planetu raste približno 400 milijard dreves ali 61 na prebivalca.

Najnovejša slika, ki število dreves postavlja občutno više, na tri bilijone oziroma 422 dreves na prebivalca, temelji na precej izboljšanem pristopu. Raziskovalci iz 17 držav pod vodstvom Thomasa Crowtherja s fakultete za gozdarstvo znamenite ameriške univerze Yale so se novega štetja dreves lotili pred temi leti na pobudo organizacije Plant-for-the-Planet, Sadimo za planet, ki izvaja pobudo ZN za Kampanjo milijarde dreves. Želeli so vedeti, ali izvajanje te akcije dosega začrtani učinek ali ne. V prvih petih letih so v 193 državah posadili dvanajst milijard dreves v podporo odstranjevanju toplogrednega ogljikovega dioksida iz ozračja.

Dobrih 400 dreves na prebivalca

V okviru raziskave na univerzi Yale so raziskovalci obdelali podatke z več kot 400.000 vzorčnih ploskev z vsega sveta in jih dopolnili s podatki iz satelitskih posnetkov in drugimi podatki s terena. Pri tem so zajeli tudi podatke o podnebnih razmerah, topografiji, rastlinstvu, prsti in vplivu človeka. Dodatno so vključili še podatke poročila iz leta 2013 o spremembah v gozdni pokritosti, da bi lahko presodili, ali se gozdovi širijo ali krčijo. Ta način jim je omogočil oceno števila dreves za vsako območje sveta.

Kot že omenjeno, so tako ocenili, da je na Zemlji 3,04 bilijona (3.040.000.000.000) dreves, kar pomeni, da jih na vsakega človeka pride 422. Največ dreves, kar 43 odstotkov, je v tropskem pasu. V severnih borealnih gozdovih jih je 24 odstotkov in v zmernem pasu 22 odstotkov. Največja gozdnatost pa je v hladnih, severnih območjih. Najgostejši so tako gozdovi na severu Rusije, Severne Amerike in Skandinavije.

Največ dreves raste v Rusiji (642 milijard), sledita Kanada s 318 milijardami in Brazilija s 302 milijardama dreves. ZDA so z 228 milijardami na četrtem mestu, za njimi sta na lestvici z več kot sto milijardami še Kitajska in DR Kongo. Na sedmo mesto se uvršča Indonezija z 81 milijardami dreves, Avstralija pa na osmo mesto s 77 milijardami dreves.

Toda navedene številke še zdaleč ne pokažejo, katere države so z gozdovi najbogatejše. Za to oceno je veliko bolj primerna podlaga število dreves na kvadratni kilometer površine posamezne države.

Slovenija tretja na svetu

Ti podatki pa pokažejo drugačno sliko: puščavske države so tu na repu. Katar in Saudska Arabija imata zgolj eno drevo na kvadratni kilometer. Razmeroma velika Finska jih ima kar 72.644, takoj za njo pa je Slovenija z 71.113 drevesi na kvadratni kilometer. Sodeč po raziskavi namreč število dreves v naši državi presega 1.420.500.000, kar pomeni 71.113 dreves na kvadratni kilometer ali 689 na prebivalca. V svetovnem merilu je Slovenija po številu dreves na 102. mestu, za Latvijo in pred Senegalom. Na tretjem mestu pa je po številu dreves na kvadratni kilometer, takoj za Farskimi otoki (73.601) in Finsko (72.644).

Po mnenju raziskovalcev in številnih komentatorjev omenjene raziskave je poleg absolutnega števila dreves in števila dreves na določeno površino pomemben podatek tudi število dreves na prebivalstva, kajti šele ta naj bi pokazal pravo bogatost z drevjem. Tu spet prednjačijo razsežne severne države. Kanada ima tako skoraj devet tisoč dreves na prebivalca, Rusija pa 4461. V vrh se tu uvrščajo tudi nekatere tropske države na južni polobli. V Boliviji imajo tako kar 5465 dreves na prebivalca, v Gabonu 8131, v Srednjeafriški republiki pa 5152.

Na repu so znova puščavske države: v Egiptu naj bi tako raslo le eno drevo na prebivalca. Ta parameter pa je seveda močno odvisen od števila prebivalcev. V gosto naseljeni Indiji raste 35 milijard dreves, a ker tam živi milijarda in 270 milijonov ljudi, raste na enega prebivalca le 28 dreves. Nasprotno pa imajo veliko dreves na prebivalca na severovzhodu Južne Amerike: v Surinamu naštejejo 15.279 dreves na osebo, v Gvajani 14.692 in v Francoski Gvajani kar 20.226. Resda pa imajo vse tri omenjene države manj kot milijon prebivalcev.

Pomemben je gozdni potencial

Komentatorje seveda zanima, ali ti podatki kažejo kak vzorec oziroma povezavo s splošno blaginjo in gospodarskim razvojem posamezne države. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo sicer v svojem najnovejšem poročilu opozarja na dejstvo, da imajo bogatejše države v glavnem večji delež svetovnih gozdov. To naj bi nakazovalo, da revnejše države intenzivneje izsekavajo gozd, da bi pospešile svoj gospodarski razvoj, bogatejše pa si lahko privoščijo ohranjanje naravnih parkov in zavarovanih območij. Drevesa tako poleg vseh koristnih funkcij dobivajo še nezaželeno vlogo družbenega razslojevalca; celo v ZDA kaže, da si pogozdovanje in zasajanje drevja v urbanih območjih lahko privoščijo predvsem tam, kjer ima prebivalstvo višje dohodke.

Avtorji raziskave pa se s to povezavo gozdnatosti in ekonomskega razvoja posamezne države ne strinjajo. Gozdnatost je prej odvisna od geografskih danosti kot pa od ravni gospodarskega razvoja, poudarjajo. Namesto iskanja takšne povezave zato raje predlagajo upoštevanje tako imenovanega gozdnega potenciala. Za vsako državo posebej naj bi izračunali, koliko gozda je sposobna vzdrževati, in potem izračun primerjali z dejanskim stanjem. Primerjava naj bi pokazala, koliko gozd izkoriščajo in koliko ga jim ga uspe varovati.

Tako bi lahko bolj realno ocenili, koliko odstotkov gozda lahko posamezna država izgubi, in šele potem bi morda izgubo gozda lahko povezali z bruto domačim proizvodom. Toda take analize stanja, ki bi se nanašala na posamezne države, še niso naredili – čeprav bi bila ob oblikovanju strategije in taktike spopadanja z učinki podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, pri čemer močno računamo na vlogo gozda, še kako koristna.