Temna stran sonca: maligni melanom

Edina stalnica pri kožnem raku je spreminjanje. Kako ga preprečiti, kako učinkovito zaščititi največji organ – kožo?

Objavljeno
26. maj 2016 12.57
shutter/soncenje
Diana Zajec
Diana Zajec
Coco Chanel je s svojim načinom življenja in ustvarjalnostjo vzpostavila številne nove trende. Ni kriva le za to, da so ženske začele nositi hlače in uporabljati še danes eno najopojnejših dišav, pripomogla je tudi k temu, da od sonca porjavela koža pred dobrim stoletjem nenadoma ni bila več povsem nesprejemljiva. Toda trend, ki je porjavelost umestil med atribute privlačnosti, je na prelomu tisočletja spet doživel preobrat.

Bolezenski zapis, ki ga sonce dokazano lahko pusti ne le na človekovi koži, ampak tudi na njegovem zdravju, je namreč začel pisati novo zgodbo – in do danes močno spremenil pogled na sonce in sončenje.

Danes je izkustveno in znanstveno potrjeno, da koža človeka, ki je na soncu, pordeči že po 15 minutah – 75 minut izpostavljenosti nezaščitene kože sončnim žarkom pa že lahko povzroči spremembe v globini celic in v DNK.

Puščanje sledi na genskem materialu melanocitov – te celice v bazalni plasti vrhnjice (epidermisa) proizvajajo pigment melanin, ki kožo pa tudi lase in oči ščiti pred ultravijolično svetlobo – lahko sproži njihovo delitev. V večini primerov se ta proces razmnoževanja po zaslugi aktivacije supresorskih genov ustavi, včasih pa se nezadržno nadaljuje. Takrat se razvije kožni rak, maligni melanom.

Tega je danes v veliki večini primerov mogoče ne samo pozdraviti, ampak tudi preprečiti – z zaščito kože pred škodljivimi učinki sonca, s pregledovanjem kože, s pravočasnim odkritjem na novo nastalih sumljivih kožnih sprememb in seveda s takojšnjim ukrepanjem – kolikor ga ne zavrejo logistični problemi našega zdravstva, ki se v zadnjem času kažejo v vse daljših čakalnih dobah.

Svarila dermatologov

Predsednica združenja slovenskih dermatovenerologov asist. Aleksandra Dugonik priznava, da se je zavedanje o posledicah pretirane izpostavljenosti soncu temeljno spremenilo, tako s strokovnega kot z laičnega vidika. »Kaj smo, denimo, leta 1999 vedeli o soncu in sončenju, o nujnosti zaščite pred soncem, o malignem melanomu? Začeli smo iz nič, morali smo ugotoviti, kolikšna, če sploh, je pojavnost melanoma v Sloveniji, vse dermatologe smo morali naučiti izvajati dermatoskopijo …«

Ta diagnostična metoda, ki kožno znamenje lahko poveča tudi za 40-krat, je dermatologom v veliko pomoč pri pregledovanju kožnih sprememb in odkrivanju kožnih tumorjev. Sicer pa so ti specialisti s problematiko kožnega raka in pomenom zgodnjega odkrivanja te bolezni dodobra seznanili tudi zdravnike splošne oziroma družinske medicine, ki imajo prvi in glavni stik s pacientom.

»Izvajati smo začeli tudi kampanje ozaveščanja o zaščiti pred škodljivimi učinki sonca, pri katerih pa, žal, še vedno potrebujemo podporo podjetij,« pravi zdravnica. Po njeni oceni namreč odgovorni v zdravstvu, naj bo to ministrstvo za zdravje ali zdravstvene zavarovalnice, še vedno niso prepoznali nujnosti za celovito in pospešeno ukrepanje tudi na tem področju.

Prepoznava in zdravljenje

Pojav malignega melanoma, pri katerem je edina stalnica njegovo spreminjanje, je v približno 80 odstotkih povezan s sončnimi žarki – lahko pa se pojavi tudi na delih telesa, kjer koža ni bila nikoli izpostavljena soncu.

Zanimivo je tudi, da več kot 30-odstotni delež tovrstnih rakavih sprememb odstopa od sistema, po katerem naj bi bilo najlaže prepoznati sumljivo spremembo na koži – znaki, da gre za maligni melanom, so nenadne spremembe v velikosti, barvi ali obliki znamenja ali pa v pojavu novega kožnega znamenja, ki je asimetrične, nepravilne oblike z izrastki (robom), večbarven in večji od šestih milimetrov.

Toda asist. Borut Žgavec, ki je kot dermatolog pregledal že okoli tri milijone kožnih znamenj, poudarja, da pri pacientih občasno še vedno naleti na povsem neznačilne spremembe, ki jih ni na seznamu najpogostejših pojavnih oblik kožnega raka. Prav zato je (samo)pregledovanje kože tako zelo pomembno. Navsezadnje je zavedanje o pomenu takega ukrepanja pripomoglo, da pacienti s kožnim rakom ne pridejo več do diagnoze šele takrat, ko je melanom (povprečno) debel že tri milimetre.

Kot pove internistična onkologinja prof. dr. Janja Ocvirk, to bolezen danes odkrivajo že v zelo zgodnji fazi, ko je melanom tanjši od milimetra in je ukrepanje lahko res učinkovito, zdravljenje pa uspešno.

»A tudi v primerih, ko je bolezen že v napredovali fazi – do 30 odstotkov napredovalih malignih melanomov je ozdravljivih –, imamo na voljo vsa nova zdravila na tem področju, vključno z imunoterapijo. Sodobna zdravljenja prihajajo k nam dovolj zgodaj, tudi s pomočjo podpornikov, ki nam uporabo novih zdravil omogočijo že prej, preden so ta razvrščena na listo.«

Preprosti, a učinkoviti ukrepi

A spopadanje s to resno boleznijo ni preprosto, zato tudi v tem primeru velja, da je veliko bolje preprečevati kot zdraviti. Slovensko združenje dermatovenerologov se je tako letos že devetič pridružilo evropski kampanji ozaveščanja o pomenu pravilne zaščite pred škodljivimi učinki sončnih žarkov, ki jih po dolgih obdobjih slabega in hladnega vremena že zelo pogrešamo. Po drugi strani pa pozabljamo, da za tvorbo vitamina D, pri kateri nam pomaga sonce, zadostuje že pet minut izpostavljenosti sončnim žarkom.

Kako torej varno živeti s soncem, kako poskrbeti za čim bolj varno razmerje z edino zvezdo našega osončja, ki na zemljo in njene prebivalce ne vpliva le spodbudno, s konkretnimi učinki na epifizo in tvorbo serotonina, hormona sreče, ampak s sevanjem ultravijoličnega valovanja lahko povzroči nepopravljivo škodo?

»Odgovor je preprost: tako, da se s sonca umaknemo. Vrniti bi se morali k temu, kar so znali že naši predniki, ki so na prostem delali bodisi zgodaj zjutraj bodisi pozno popoldne. Ne smemo namreč pozabiti, da je sonce, ki nam lahko povzroči nepopravljivo škodo, z nami povsod, ne le na plaži,« opozarja doc. dr. Larisa Stojanovič.

Toda nedavna študija, v kateri je sodelovalo 13.500 anketirancev, je pokazala, da ljudje sončenje še vedno istovetijo z odhodom na plažo, kjer, kar se tiče zaščite pred soncem, ravnajo povsem drugače kot pri drugih aktivnostih na prostem.

Starši, ki danes skoraj vedno, v 90-odstotkih, poskrbijo, da je koža njihovih otrok zaščitena pred poškodbami zaradi izpostavljenosti soncu, za varnost svoje kože poskrbijo v bistveno manjšem, 60-odstotnem deležu. Poleg tega podatki kažejo, da ljudje praviloma uporabijo premalo zaščitne kreme, olja ali mleka, da bi bila ta sredstva lahko res tako učinkovita, kot to obljubljajo na embalaži napisani zaščitni faktorji – večina jih namreč na kožo nanese zgolj petino priporočene količine.

Pred škodljivimi učinki sončne pripeke se je torej treba zaščititi z oblačili in pokrivali pa tudi s kremami, ki so, kot pravijo dermatologi, zadnji v vrsti zaščitnih ukrepov, a vse prej kot zanemarljivi.

»Seveda pa dermatologi ne zagovarjamo vampirskega načina življenja,« poudarja Borut Žgavec. Ko gremo ven – in tega se ob današnjem tempu življenja, ki kar kliče po sprostitvi z rekreacijo in uživanjem v naravi, nikakor ne smemo braniti –, se moramo zavedati, da nam uživanje na soncu, ki se ga sploh ne zavedamo, lahko da lažen občutek varnosti.

Moški so, sodeč po raziskavah in tudi kliničnih podatkih, pri pestovanju tega občutka veliko bolj vztrajni kot ženske – in zato tudi bolj ogroženi. Je pa, opozarja asist. Dugonikova, spodbudno, da ženske pri svojih partnerjih odkrijejo približno toliko melanomov, kot jih pri svojih pacientih najdejo zdravniki. Zato naj bi tudi moški, če jih skrbi za njihove najdražje, tovrstni pregled uvrstili med občasne aktivnosti, ki ne vzamejo veliko časa, lahko pa rešijo življenje.