Tiskane izdaje
Glede na opisane farmacevtske razmere zvenijo želje znanstvenikov rahlo utopično, namreč da bi v prihodnosti nova zdravila razvili in testirali bistveno hitreje kot doslej, da bi bila popolnoma varna, kljub temu da jih ne bi preizkušali na živalih, če pa že, potem le izjemoma.
Pomemben korak proti hitrejšemu razvoju zdravil je odlično sodelovanje med računalniškimi strokovnjaki in biologi, ki s pomočjo posebnih čipov delajo laboratorijske poskuse na računalniških simulacijah srca in sploh celotnega človeškega ustroja. Njihov cilj je med drugim končati sedanje razmere, ko farmacevtska industrija kot izgovor za čedalje manj novih zdravil za nekatere sodobne bolezni navajala visoke stroške. Po podatkih britanskega združenja farmacevtske industrije naj bi razvoj in klinično testiranje novega zdravila, preden pride na police lekarn, stala celo 8,8 milijarde evrov, trajata pa lahko 12 let. Podatki po mnenju kritikov prikrivajo pravo ozadje farmacevtske industrije, in sicer njihovo obsedenost s prevzemi namesto z inovacijami.
Tudi zakonsko predpisano testiranje novega zdravila na živalih močno kritizirajo, med drugim zato, ker živalski testi pogosto ne pokažejo vsega, denimo, kako bo na novo zdravilo reagiral človek in kakšni so možni stranski učinki. Navedeni pomisleki so zato znatno vplivali na znanstvenike, da so pospešili in pocenili testiranje zdravil z uporabo novih računalniških modelov. Po novem konceptu naj bi vsak človeški organ primerno testirali na računalniškem čipu, narejenem iz posebnega prožnega silikonskega materiala z možnostjo namestitve človeških celic in tekočin. Po skopih opisih naj bi med čipi tekla posebna tekočina tako, da bi jih lahko med sabo povezali in ustvarili simulacijo človeka na čipu z vsemi organi, od pljuč, ledvic, črevesja, ledvic, oči in tudi kože. Testiranje novih zdravil na takšnih računalniških simulacijah naj bi zanesljivo pokazalo učinke na celotnem telesu.
