Tiskane izdaje
Zaradi naravnih nesreč je na svetovni ravni za več kot 120 milijard dolarjev škode na leto, ti stroški pa bodo kmalu primerljivi z drugimi problemi mest. Mesta prizadenejo predvsem neurja, obilne padavine ter s tem povezane poplave in zemeljski plazovi.
Najbolj smrtonosni so potresi, vse pogostejši pa vročinski valovi. »Krizni dogodki v mestih pustijo večje posledice kot v neposeljeni pokrajini. Od leta 2007 namreč več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v urbanih območjih, v Evropi pa tri četrtine. V Sloveniji v 360 urbanih naseljih živita dve tretjini prebivalcev,« je na 4. trienalnem znanstvenem posvetu o naravnih nesrečah z naslovom Trajnostni razvoj mest izpostavil doc. dr. Blaž Komac z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki je od leta 2013 tudi glavni in odgovorni urednik Ujme, slovenske strokovne revije za vprašanja naravnih in drugih nesreč, ki letos praznuje 30. obletnico.
Povezava med znanostjo in prakso
Revija, ki jo izdaja Uprava RS za zaščito in reševanje, izhaja vsako leto v 1800 tiskanih izvodih, v letih 2001 in 2003 pa sta izšli dvojni številki. Prvih šestnajst let jo je urejal pokojni Bojan Ušeničnik, od sedemnajste številke naprej pa pokojni Miran Trontelj. Revija povezuje znanost in prakso, v njej najdemo članke o razmerah o preteklem letu, ki vključujejo vremenske razmere, predstavitve naravnih nesreč v Sloveniji in po svetu, prispevke o vzrokih za naravne nesreče, o posledicah in kako so vplivale na prebivalce, pa tudi o sistemu zaščite in reševanja, o vajah civilne zaščite, sistemih ukrepanja, kako jih izboljšati ipd.
Prostor tudi za dialog o terminologiji
V 30 številkah je izšlo več kot 1600 člankov, ki jih je napisalo 473 avtorjev. Revija Ujma je bila lani tudi v celoti digitalizirana, vsi članki so dostopni na spletni strani www.sos112.si/ujma. Tako je Ujma, ki je svetovni unikum, saj le redke strokovne revije prinašajo bralcem tako celovit pogled na naravne in druge nesreče, postala tudi pomemben arhiv podatkov o naravnih nesrečah v Sloveniji, pravi dr. Komac. Ustvarjajo jo namreč avtorji različnih strok in disciplin, od arhitektov, prostorskih načrtovalcev, geologov, hidrologov, meteorologov, geografov, gozdarjev, predstavnikov civilne zaščite, zdravniki, sociologi in različni strokovnjaki tehničnih strok. Ponuja tudi prostor za dialog o terminologiji, kar je v času favoriziranja angleščine zelo pomembno, pravi dr. Komac.
Arhiv velikih poplav in potresov
V reviji je tako pomemben arhiv strokovnih člankov o poplavah, ki so prizadele Slovenijo v zadnjih desetletjih: podrobno so opisane poplave na Goriškem oktobra 1987, visoke vode leta 1989, nato poplave 1990 in poplave na Krki leta 1991, 1992, pa še 1998, 2004 in 2005. Predstavljene so velike poplave v železnikih leta 2007 in v Ljubljani 2010, na Dravi leta 2012, v Pomurju 2013 in na Planinskem polju leta 2014. Rezultati analiz omogočajo tudi zanesljive statistične ocene pojavov.
Predstavljen je podroben pregled velikih potresov na Slovenskem, še posebej so obravnavani: beljaški potres leta 1348, idrijski potres 1511, ljubljanski leta 1895, brežiški leta 1917 in potresi v Tuhinjski dolini leta 1950. V potresno mirnih letih od 1987 do 1996 so predstavljene analize posameznih večjih potresnih sunkov. Posebej sta bila obravnavana potresa v Zgornjem Posočju v letih 1998 in 2004.
Požari, plazovi in suša
Objavljeni so bili članki o treh različnih tipih požarov: v naravi, objektih ter na prometnih sredstvih. Med večjimi požari v naravi so izpostavljeni: požar na Kopi in nad Breginjem leta 1992, na Goriškem Krasu leta 1994, pri Selih na Krasu 2004 ter požar pri Šumki na Krasu leta 2006. Prispevki so obravnavali tudi tri vrste suše: meterološko, hidrološko in kmetijsko. Težave z vodno oskrbo so bile najbolj izrazite v letih 1992, 1993, 2002 in 2012.
Revija Ujma je pogosto poročala tudi o pobočnih premikih oziroma zemeljskih plazovih, skalnih podorih in drobirskih tokovih. Podrobneje so predstavljeni usadi v Halozah in v okolici laškega leta 1989, s poudarjeno vlogo človeka pri njihovem pojavljanju. Obilne padavine jeseni 1990 so poleg obsežnih poplav sprožile tudi številne zemeljske plazove v Zgornji Savinjski dolini, leto pozneje pa povzročile plazenje v Zasavju in zgornjih delih Štajerske. Desetletje pozneje so obilne padavine sprožile še dva velika plaza: Slano blato v Vipavski dolini in plaz Stože oziroma drobirski tok v Logu pod Mangartom. Med zemeljskimi plazi v Posočju sta predstavljena še zemeljski plaz pri vasi Krn ter splet pobočnih premikanj nad vasjo Koseč; pa tudi fosilni pobočni procesi v Spodnji Savinjski dolini in plazovi v občini Litija.
Ne katastrofa, temveč naravni pojav
Avtorji si ves čas prizadevajo, da na naravne nesreče ne gledajo katastrofično in senzacionalistično, predstavljajo jih kot naravni pojav in del pokrajinske stvarnosti. Poglavitni namen revije je predstaviti prizadevanja za zmanjšanje ogroženosti, kar je mogoče na tri načine, kot je v drugi številki izpostavil pokojni akademik prof. dr. Ivan Gams, ki je bil član uredniškega odbora: preprečevanje nastanka pojavov, prilagajanje ogroženemu okolju in izogibanje nevarnim območjem. Do poskusov obvladovanja narave je bil v uvodniku četrte številke kritičen dr. Milan Orožen Adamič, tudi član uredniškega odbora, ko je zapisal, da je »obvladovanje narave samo po sebi prazna beseda, spočeta v neznanju in porojena v kamenodobni filozofiji, ko je človek še mislil, da je narava ustvarjena zato, da mu služi«. Prilagajanje naravnim procesom se v Ujmi kaže prek poročil o nastajajoči zakonodaji in vzpostavljanju sil zaščite, predvsem pa v številnih člankih, ki predstavljajo vzroke ter zakonitosti prostorskega in časovnega pojavljanja nesreč, je zapisal v uvodniku ob tridesetletnici revije dr. Komac. In nadaljuje, da ob nekaterih velikih pojavih, kot so drobirski tok v Logu pod Mangartom, poplave na kraških poljih in v Ljubljani, že nastajajo vprašanja o možnosti izogibanja nevarnim območjem.
Izziv: vstop v bibliografske baze
Revija je namenjena zelo različnim bralcem, tako tistim, ki so vsak dan vpeti v delovanje zaščite in reševanja, kot tudi tistim, ki se strokovno ukvarjajo z različnimi nesrečami in njihovim vplivom na družbo. Članki so dovolj razumljivi tudi bralcem, ki jih zanima konkretna nesreča, ki se je zgodila v njihovem kraju ali pa, kje v Sloveniji se lahko zgodijo določene naravne nesreče in časovni ter prostorski pregled. Namenjeni so tudi ozaveščanju in izobraževanju širše javnosti, pa tudi uporabni kot pomemben študijski vir. Prihodnji izziv je z revijo vstopiti v bibliografske baze ter jo tako umestiti v mednarodni prostor.
