Učinki kemikalije BPA v pločevinkah s hrano

Raziskovalci stanfordske univerze in univerze Johnsa Hopkinsa so izvedli študijo o tem, ali uživanje hrane iz pločevink povečuje izpostavljenost kemikalijam, ki vplivajo na diabetes, bolezni srca in ožilja ter druga obolenja. Pomemben del raziskave je bil namenjen tudi proučevanju nekaterih vrst konzervirane hrane, pri katerih je notranjost pločevink premazana s kemikalijo bisfenol A (BPA).

Ugotovili so, da je izpostavljenost potrošnikov kontaminaciji z BPA odvisna od tega, katera vrsta hrane je v pločevinkah. »Lahko pojeste tri pločevinke breskev, pa bo izpostavljenost bisfenolu A manjša, kot če bi pojedli samo eno pločevinko kremne gobove juhe,« je slikovito opisala učinke BPA vodja raziskave Jennifer Hartle.

V študijo so vključili več kot tisoč Američanov različne starosti in družbenoekonomskega statusa. Z analizo njihovega urina so ugotavljali kontaminacijo z BPA. Višje koncentracije te kemikalije so izmerili pri tistih, ki so uživali juho, testenine, sadje in zelenjavo iz pločevink. Omenjena živila pomenijo največje tveganje.

V eni od prejšnjih študij, opravljenih na manjšem vzorcu, je raziskovalka Hartlejeva ugotovila, da na hormonske motnje pri otrocih vpliva prav konzervirana hrana v pločevinkah oziroma kemikalija BPA. V ameriških šolah je namreč veliko obrokov, sestavljenih iz hrane v pločevinkah.

Zaradi najnovejše raziskave in vrste starejših, izvedenih na manjših vzorcih, je ameriška uprava za hrano in zdravila FDA že omejila uporabo BPA v nekaterih izdelkih, na svoji spletni strani pa objavila, da bodo še naprej pojasnjevali vprašanja o toksičnosti kemikalije BPA.

Tudi evropska uprava za varnost hrane EFSA je že leta 2006 izvedla prvo oceno tveganja BPA za zdravje ljudi, zadnjo obširno študijo pa je objavila januarja lani. Nobena od študij ni pokazala vpliva na zdravje ljudi, je za prilogo Znanost pojasnila prof. dr. Lea Pogačnik z oddelka za živilstvo ljubljanske biotehniške fakultete. Kljub temu so se odločili, da znižajo varno mejo s 50 mikrogramov BPA na kilogram telesne mase na dan na štiri mikrograme na kilogram telesne mase na dan. Po oceni EFSA povprečen človek zaužije približno petkrat manj BPA, kot je sedanja varna meja.

EFSA je letos ustanovila delovno skupino, ki bo proučila nekatere nove podatke, ki kažejo na potencialen negativen vpliv na imunski odziv zarodkov in dojenčkov. Bisfenol A se namreč uporablja pri proizvodnji plastike, predvsem polikarbonatov, iz nje pa izdelujejo povratne plastenke, otroške stekleničke, plastične krožnike in škatle za shranjevanje hrane. To kemijsko spojino uporabljajo tudi pri izdelavi epoksi smol, s katerimi premažejo notranjost pločevink.