Ugledna objava novogoriških jezikoslovcev

Vplivna znanstvena revija Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America je objavila rezultate raziskave prof. Franca Marušiča in Tine Šuligoj z Univerze v Novi Gorici
Objavljeno
01. februar 2018 14.31
Univerza v Novi Goricii. V Novi Gorici 16.4.2014
Silvestra Rogelj Petrič
Silvestra Rogelj Petrič
  Jezikoslovca z Univerze v Novi Gorici prof. Franc Marušič in nedavna magistrandka Tina Šuligoj sta v vplivni znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America objavila rezultate raziskave, v kateri sta skupaj s kolegi z Univerzitetnega kolidža v Londonu ter univerz v Zagrebu, Zadru, Sarajevu, Nišu in Novem Sadu raziskovala glagolsko ujemanje v južnoslovanskih jezikih na primerih ujemanja s sestavljenim osebkom.

Kakor ugotavlja dolga jezikoslovna tradicija, stavki niso enostavni nizi besed, temveč so besede hierarhično urejene v manjše skupine oziroma besedne zveze. Oddaljenosti oziroma bližine dveh besed tako v skladnji ne merimo s preštevanjem besed v linearnem nizu, temveč s pomočjo hierarhične stavčne zgradbe. »Z eksperimenti s skrbno izbranimi stavki smo pokazali, da se – v nasprotju z omenjenim prevladujočim pogledom – glagoli v južnoslovanskih jezikih pri iskanju ujemalnih oznak znotraj priredno sestavljenega osebka pogosteje zatekajo k strategiji, ki vrednosti pobere z linearno bližjega in ne s hierarhično višjega dela tako sestavljenega osebka,« pojasnjujeta slovenska jezikoslovca.

Obširna raziskava, ki je zajemala šest jezikovno oziroma narečno različnih lokacij na območju nekdanje Jugoslavije, je glede tega jezikovnega pojava pokazala izredno enotnost. Večina zabeležene raznolikosti je bila znotraj govorcev, kar nadalje pomeni, da lahko tudi vsak posameznik uporablja več jezikovnih sistemov hkrati, od katerih je najbolj presenetljiv ravno ta, ki se naslanja na linearni vrstni red, sta še povedala Franc Marušič in Tina Šuligoj.