Tiskane izdaje
Uresničili so ga šele pred dnevi. Na to petletno zamudo je vplivalo več dejavnikov, ki so povezani s samo raketo Falcon 9. To so bile anomalije in neuspehi v zvezi s Falconom 9, ki jih je bilo treba analizirati in nato odpraviti. To seveda ni bilo tako preprosto, kot se sliši, saj je bil potreben določen čas, zastoji pa so bili neizogibni, tako pri poletih samih Falconov 9 kot tudi poznejšega Falcona Heavy.
Kaj sestavlja »težkega sokola«
Novo raketo, imenovano Falcon Heavy, sestavljajo tri med seboj povezane prve stopnje rakete Falcon 9. Nad njimi je kot druga stopnja še ena raketna stopnja, ki je nekoliko krajša, na njenem vrhu pa je aerodinamični pokrov, ki tovor varuje med potovanjem skozi atmosfero v vesoljski prostor. Osrednja komponenta treh prvih raketnih stopenj ima okrepljeno strukturo.
Drugi dve bočni raketni stopnji sta v vesolje že poleteli, polet pred dnevi je bil tako že njun drugi polet. Pred tem so ju natančno pregledali in preverili. Konec januarja, natančneje, 24. januarja, so že izvedli kratko statično testiranje na izstrelni ploščadi na Cape Canaveralu na Floridi. Kot je o tem optimistično zapisal zapisal Elon Musk, je to potekalo tako, kot so načrtovali, upali in pričakovali.
Sama raketa je ob izstrelitvi tehtala skoraj 1421 ton in segala v višino 70 metrov. Posamezna raketna stopnja ima premer 3,66 metra, vse tri skupaj pa 12,2 metra. Vse tri omenjene raketne stopnje imajo skupaj kar 27 raketnih motorjev vrste Merlin, ki ob izstrelitvi razvijejo potisno silo 15.214 kilo Newtonov (kN) ali 15,214 mega Newtonov (MN).
Ta potisna sila je še večja v vakuumu – takrat naraste na 16.454 kN ali 16, 454 MN. Raketa za gorivo uporablja kerozin RP-1, kot oksidator pa še dodatno ohlajeni tekoči kisik. Zadnjo, višjo ali drugo stopnja poganja en sam raketni motor vrste Merlin, ki ima v vakuumu potisno silo 984 kN.
Najmočnejša raketa na svetu
Raketa lahko spravi v nizko orbito okrog zemlje ali LEO tovor v skupni teži 63.800 kilogramov, proti GTO ali geotransferni ali prehodni orbiti pa tovor, težak 26.700 kilogramov. Proti Marsu lahko ponese 16.800 kilogramov tovora in proti Plutonu 3500 kilogramov.
Trenutno je to najmočnejša raketa na svetu in je še enkrat bolj zmogljiva kot Boeingove Delte IV Heavy. Hkrati je še enkrat lažja od največje rakete na svetu, Saturna V.
Pri tem je treba omeniti, da so vse tri prve raketne stopnje v celoti popolno uporabljive. Dve bočni ali stranski raketi sta pristali na posebnih mestih za pristajanje blizu izstrelišča. Osrednja ali nova raketa, okrepljena in tudi bolj obremenjena, pa naj bi pristala na posebni robotski morski ploščadi na oceanu.
Zadnja raketna stopnja je pot nadaljevala proti Marsovi orbiti in tako prišla v heliocentrično orbito oziroma orbito okoli Sonca. Na krovu je bil prav poseben tovor, in sicer osebni električni avtomobil Elona Muska, Tesla Roadster češnjeve barve, na katerem je posnetek »Space Oddity« pokojnega Davida Bowieja in manekena »Starmana« (moža iz zvezd) v vesoljski obleki za volanom. Tako imamo v vesolju, prvi pravi osebni električni avtomobil. Na krovu je tudi plošča s podpisi vseh 6000 zaposlenih iz družbe SpaceX.
Naj omenimo, da ta nenavadna poteza Elona Muska pri izbiri nenavadnega tovora v poskusnem poletu v vesolje ni nova. Ko je pred leti družba SpaceX izvedla prvi poskusni polet nove vesoljske kapsule Dragon, namenjene oskrbovanju Mednarodne vesoljske postaje, je bil tak nenavaden tovor velik hlebec sira.
Štirikrat ceneje
Samo lani je uresničil kar 18 uspešnih izstrelitev. Za letos je njegov cilj glede Falconov 9 še zahtevnejši, saj načrtuje še več izstrelitev, namerava pa uvesti tudi najnovejšo, že peto različice Falcona 9. Ta bo še boljša in varnejša ter bo omogočala tudi polet vesoljske ladje Dragon V2 v vesolje in do Mednarodne vesoljske postaje.
Že sredi lanskega leta je Elon Musk, ki zdaj že kar dobro pozna »raketne znanosti«, vseeno opozoril, da se ne glede na različne analize in teste vseeno lahko zgodi, da marsikaj ne bo šlo po načrtih. No, statično testiranje na izstrelišču je bilo 24. januarja uspešno. Falcon Heavy je »zadihal«.
Spektakularni pogledi
Vendar se je ob izstrelitvi hkrati vžgalo kar 27 raketnih motorjev. Do zdaj je imela ob izstrelitvi več raketnih motorjev – in sicer 30 –, samo sovjetska veleraketa N1 in od štirih njenih izstrelitev ni bila nobena uspešna. V enem primeru poskusne izstrelitve je ta raketa eksplodirala že na izstrelišču in ga tako razdejala, da je bilo treba dolgotrajno popravilo. Sovjetski strokovnjaki so to nesrečo takrat primerjali kar z eksplozijo manjše atomske bombe. Česa takega se je tudi Elon Musk najbolj bal, ko je pred izstrelitvijo ocenjeval, da ima polet le 50–70 odstotkov možnosti za uspeh.
Izstrelitev so zaradi višinskih vetrov večkrat preložili, a so jo le izvedli, kot je bilo predvideno, 6. februarja z izstrelišča 39A – to je iz istega izstrelišča, od koder je proti Luni 16. julija 1969 poletel Apollo 11 na svoj zgodovinski polet s prvim pristankom človeka na Luni.
Pri sedanji izstrelitvi je večinoma vse potekalo tako, kot so dolga leta načrtovali, proučevali, analizirali in preizkušali in zadeva je bila res uspešna. Zelo spektakularen je bil pogled na vzporedni pristanek dveh prvih raketnih stopenj na posebnih pristajališčih v bližini izstrelišča Cape Canaveral.
Prav tako spektakularen je bil pogled na vesoljsko obleko »Starmana« za krmilom Tesle visoko nad našim planetom. Te posnetke so omogočile kamere, ki so bile pritrjene na avtomobil. Sliko so posredovale nekaj ur oziroma tako dolgo, dokler so jih napajale baterije. Avtomobil pritrjen na veliko zadnjo stopnjo rakete, zdaj skupaj z njo potuje naprej v velike vesoljske globine.
Proti Marsu
Edino, kar se ni zgodilo po načrtu, je bil pristanek osrednje raketne stopnje. Ta je zgrešila plavajočo robotsko ploščad za sto metrov in padla s hitrostjo 500 kilometrov na uro na morsko gladino, kjer je eksplodirala. Polom se je zgodil, ker je pri zaviranju in pristajanju deloval samo en raketni motor namesto treh. Zakaj se je to zgodilo, bodo morali še ugotoviti in nato vzrok odpraviti.
Letos naj bi družba SpaceX izvedla še dve izstrelitvi te rakete. Prav bo v vesolje ponesla tovor ameriškega vojnega letalstva, druga pa komunikacijski satelit Arabsat. Že zdaj obstaja zanimanje še za nove polete in izstrelitve, hkrati pa se družba še naprej ukvarja z razvojem vesoljske ladje s človeško posadko Dragon V2, za katero optimistično napoveduje prvi poskusni polet brez posadke konec letošnjega leta. Enako intenzivno pripravljajo še večjo raketo, BFR ali Big Falcon Rocket (raketa veliki sokol), s katero naj bi prve poskusne polete opravili že prihodnje leto.
