Tiskane izdaje
»Pogajanja o članstvu Slovenije v Cernu, ki odpira vrata znanstvenikom in visokotehnološkim podjetjem, se končujejo. Do konca leta bomo v Cernu.« To je po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič poleg rasti sredstev za znanost eden večjih premikov v zadnjem letu, odkar vodi resor.
Ministrstvo je prevzela maja lani, potem ko sta pred njo kar dve ministrici v tem resorju zelo hitro končali svoj mandat. Tako je Maja Makovec Brenčič že tretja ministrica za izobraževanje, znanost in šport v sedanji vladi, in petnajsta, pristojna za znanost, v 25 letih samostojne Slovenije. Po statističnem izračunu je v tem resorju minister »zdržal« v povprečju dobro leto in pol.»Petnajst ministrov v 25 letih? Res? So to že napovedi?«, se je na statistiko z nasmeškom odzvala ministrica, ko sva začeli pogovor. Ta je potekal prejšnjo sredo, pol ure po objavi novice o odstopu finančnega ministra, sicer tudi nekdanjega kolega Brenčičeve na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Velik davek, ki ga je plačevala znanost v Sloveniji od krize dalje, je bilo stalno zmanjševanje denarja zanjo. Se je stanje v zadnjem letu izboljšalo?
Pomembno sporočilo znanosti je, da smo za pet odstotkov povečali sredstva. Za letos in prihodnje leto zagotavljamo indeks 105,6 glede na lansko leto, kar pomeni, da smo po dolgem času zares povečali sredstva, ki so namenjena neposredno znanosti. Letošnja proračunska sredstva za znanost znašajo 155,4 milijona evrov in toliko predvidoma tudi za prihodnje leto.
Kljub povečanju je denarja še vedno manj kot pred krizo.
V letu 2009 je bil delež za znanost največji, potem pa so proračunska sredstva zaradi makroekonomskih razmer drastično upadla. Z letošnjim povečanjem sredstev dajemo znak znanstveni srenji, da je ena najpomembnejših, ker se zavedamo, da ustvarja razvoj in napredek. Naj poudarim, da so znanost, visoko šolstvo in izobraževanje med najpomembnejšimi prioritetami te vlade.
S kakšnimi finančnimi inštrumenti krepite znanstveni razvoj?
Znanost in izobraževanje sta med ključnimi prioritetami tudi v financiranju s kohezijskimi sredstvi. Z inštrumenti kohezijske politike bomo s sredstvi ESRR oziroma Evropskega sklada za regionalni razvoj namenili za to področje na našem ministrstvu skupaj prek 200 milijonov evrov, od tega 55 milijonov evrov za razpis razvojnih verig vrednosti v obdobju od 2016 do 2020, katerega rezultate smo pravkar objavili. Za financiranje raziskovalnih in razvojnih projektov manjše vrednosti pa bomo namenili 45 milijonov evrov.
Tako želimo spodbuditi prenos znanja v gospodarstvo, kar je tudi ena od prioritet tega ministrstva in vlade. Pri tem je seveda enako pomembna skrb za bazično znanost, ki jo krepimo prek instrumentov, financiranih iz nacionalnih sredstev in spodbujanj odličnih prijav na razpise Evropskega raziskovalnega sveta ERC, pa tudi z drugimi instrumenti.
Znano je, da na razpisih ERC za financiranje bazičnih raziskav Slovenija ni uspešna. S kakšnimi ukrepi bi vaše ministrstvo lahko pomagalo raziskovalcem?
Za uspešnost prijav na razpise ERC je zelo pomembna tako imenovana komplementarna shema. V petih letih, in sicer od 2011 do 2016, smo prek Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ARRS prispevali dobrih pet milijonov evrov za izvedbo prilagojenih projektov raziskovalk in raziskovalcev, ki niso uspeli s prijavo na razpisu ERC, a so bili ocenjeni kot dobri projekti. S tem omogočamo raziskovalcem, da lahko dobre prijave, ki jim je malo zmanjkalo do uspešnosti, še izboljšajo in ponovijo prijavo svojega raziskovalnega projekta na razpis ERC. Letos je tako s ponovljeno prijavo na razpis ERC že uspelo enemu slovenskemu raziskovalcu.
Uvedli bomo tudi instrument, ki bo krepil internacionalizacijo raziskovalcev in omogočil potencialnim ERC kandidatom, da pridobijo izkušnje v okviru tekočih projektov ERC. Skupaj z ARRS že pripravljamo shemo večmesečnih obiskov kandidatov na projektih ERC.
Shemo bomo pripravili do konca leta, že v začetku prihodnjega leta pa bodo za finančno pomoč v okviru te sheme lahko zaprosili znanstveniki, ki so zainteresirani za pripravo prijav na razpisane projekte ERC. Ti znanstveniki bodo imeli možnost, da od kolegov, denimo v tujini, ki so uspešni na razpisih ERC, osvojijo znanja in izkušnje, kako je potrebno pripraviti prijave.
Bodo tudi mladi raziskovalci deležni spodbud?
Kot veste, v Sloveniji že desetletja uspešno poteka inštrument mladih raziskovalcev, ki je pomembno prispeval h krepitvi znanosti v Sloveniji. Z inštrumentom bomo tudi v prihodnje nadaljevali. Aktivnosti pa bomo nadgradili z inštrumenti evropske kohezijske politike.
Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj bomo sofinancirali podoktorske projekte in temu namenili 20 milijonov evrov v petletnem obdobju, natančneje od 2017 do 2022. Prvi tovrsten razpis bo objavljen že v kratkem in bo temeljil na izkušnjah preteklega razpisa Raziskovalci na začetku kariere, ki se je izkazal za odličnega.
Veliko raziskovalcev prijavlja projekte na razpise evropskega programa Obzorje 2020.
Sodelovanje slovenskih raziskovalcev v razpisih evropskega programa Obzorje 2020, predvsem njihovo povezovanje v Evropski raziskovalni prostor, spodbujamo z različnimi inštrumenti. Za ta namen je do leta 2023 predvidena vrednost sofinanciranja do 60 milijonov evrov iz sredstev evropske kohezijske politike, med njimi tudi za projekte teaming.
Pripravljamo tudi razpise za sofinanciranje raziskovalne infrastrukture, in sicer v skupni vrednosti 25 milijonov evrov. Od omenjene vsote bo prevladujoč del namenjen vzhodni kohezijski regiji, s čimer bomo krepili njeno konkurenčnost. Podprli bomo tudi pisarne za prenos znanja in temu namenili pet milijonov evrov.
Mladi znanstveniki, ki niso dobili priložnosti doma, so odšli v tujino. Imate pregled nad tako imenovanim begom možganov?
Po dokaj grobi oceni je v zadnjih desetletjih poiskalo delo v tujini 700 ali 800 slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev, starejših in mlajših. Če pogledamo na to nekoliko širše, gre za pojav kroženja možganov.
Pripravljate tudi zanje ukrepe, s katerimi bi jih privabili nazaj, da bi lahko doma nadaljevali delo?
Seveda, vendar gre pri tem za drug nabor ukrepov. Skupaj z društvi, ki povezujejo znanstvenike, posebej mlade, ki so v zadnjem času odšli v tujino, pripravljamo nove sheme, po katerih bomo prek naših institucij privabili znanstvenike in visokošolske učitelje nazaj za krajše ali daljše obdobje.
Leta 2017 bomo prek razpisov ponudili sredstva univerzam in inštitutom, da bi odprli na začetku vsaj nekaj mest, s katerimi bi privabili naše znanstvenike iz tujine domov. Z novimi inštrumenti mednarodne odprtosti in kroženja možganov želimo pritegniti potenciale v tujini, ki bi se radi vrnili, in jim omogočiti postopno vpenjanje v slovenski sistem.
Pisarne za prenos znanja v gospodarstvo še ne delujejo. Bodo kmalu?
Razpis za trajno in sistematično delovanje TTO-jev oziroma Technology Transfer Office ali po domače pisarn za prenos tehnologij bo objavljen prihodnje leto. Nekaj takšnih pisarn že deluje, denimo na Institutu Jožef Stefan in na Univerzi v Ljubljani. Pisarne so povezane v konzorcij, ki pa zaradi pomanjkanja virov deluje omejeno. Pisarne bodo nudile ustrezno podporo pri postopkih patentiranja, s strokovnjaki za trženje in drugimi pa naj bi pospeševale prenos registriranih inovacij z inštitutov in univerz v prakso, torej v gospodarstvo in na trg.
Vemo, da ne bo rezultatov v prenosu znanja kar čez noč, lahko pa jih pričakujemo na primer v treh do petih letih.
Kdaj bo prenovljen zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti in kakšne novosti prinaša?
Z zakonom želimo zagotoviti predvsem ustrezno umestitev raziskav v družbo, stabilnost financiranja znanstveno raziskovalnega področja, ki bo omogočala zadostno fleksibilnost in mednarodno konkurenčnost. Oblikovana je delovna skupina za raziskovalno zakonodajo, ki pri reševanju skupnih vprašanj deluje v povezavi z visokim šolstvom.
V novem zakonu želimo dati tudi pomen inovacijskemu vidiku raziskovanja in uvesti odprti raziskovalni prostor. Privabljanje tujih raziskovalcev in odpiranje raziskovalnih virov smo namreč opredelili kot pomembne prioritete, pred kratkim pa smo sprejeli tudi nacionalno strategijo dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, kar je temelj odprtega raziskovalnega prostora.
Skupaj z visokim šolstvom se bomo morali lotiti področja javne službe in kaj ta pomeni za inštitute ali visokošolske zavode. Do konca leta bo pripravljen osnutek zakona, povezujemo ga s spremembo zakonodaje na visokošolski ravni.
Bo v novi zakonski opredelitvi določeno tudi, kdaj lahko univerza in javni inštituti oziroma raziskovalci ustanavljajo odcepljena ali tako imenovana spin-off in spin-out podjetja?
Področje ustanavljanja podjetij, ki so plod raziskovalnega dela na javnih univerzah in inštitutih, je eno ključnih za uspešen prenos znanja v gospodarstvo. Temu najuspešnejše države namenjajo veliko pozornost, v Sloveniji pa je zaradi neprilagojene zakonodaje to zelo oteženo. Zato bo ureditev tega področja v novi sistemski zakonodaji ena od prioritet.
Kakšen je najustreznejši model za slovensko okolje, bo pokazal proces priprave zakonodaje, ki temelji na sodelovanju vseh ključnih deležnikov. Pri tem bo moral biti seveda ustrezno opredeljen odnos med javnim in zasebnim.
Veliko prahu dviga tudi predlagana novela zakona o visokem šolstvu, ki dopušča možnost izvajanja študijskih programov v tujem jeziku. Nasprotniki opozarjajo, da bi s predavanji, denimo v angleščini, ogrozili slovenski jezik.
Naj najprej poudarim, da je tudi v predlaganem prenovljenem osmem členu novele zapisano, da je slovenščina učni jezik. To je ključna domena izvajanja vseh visokošolskih dejavnosti v Sloveniji. Predlagamo pa izjeme, ki smo jih jasno zapisali v ta člen.
Izjeme lahko zaživijo šele potem, ko so izpolnjeni določeni pogoji. S tem smo prvič začeli celovito urejati možnost uporabe tujega jezika. Slovenski jezik je prvi in najpomembnejši, ob določenih pogojih pa je možno, da institucije izvajajo določene dele ali celoten program v tujih jezikih. Tega je trenutno malo.
Kljub temu pa omenjena možnost odpira dileme.
Zdaj se na lektoratih za slovenski jezik v tujini 2700 študentov uči slovenščino, kar je precej več, kot je tujih študentov s stalnim bivališčem v Sloveniji. Od 996 akreditiranih programov na visokošolskih zavodih v Sloveniji se jih samo 18 delno ali v celoti izvaja v tujem jeziku. Razlogov za bojazen torej ni. Zaveza našega in tudi ministrstva za kulturo namreč je, da oblikujemo jasen pravilnik o izvedbi visokošolske dejavnosti v tujem jeziku prav zato, da poskrbimo za ohranitev in razvoj slovenskega jezika, tudi strokovnega in znanstvenega.
S predlagano možnostjo izobraževanja v tujem jeziku pa dajemo mladim možnost, da lažje, hitreje in bolj konkurenčno vstopajo v mednarodni prostor. Gre za sobivanje obeh videnj, poiskati pa moramo razumno pot med obema. Naj ob tem dodam, da dve tretjini držav članic Združenja evropskih univerz EUA dopušča univerzam, da same izberejo jezik.
Zavzeli ste se tudi za slovensko včlanitev v evropsko organizacijo za jedrske raziskave Cern s sedežem v Ženevi. Kdaj bomo postali članica?
Pogajanja za priključitev Slovenije se zdaj zaključujejo in, če bo šlo vse po načrtih, bomo do konca leta v Cernu. Seveda pa mora predlog potrditi še državni zbor. V finančnih načrtih ministrstva smo že zagotovili ustrezna finančna sredstva.
Nadaljujemo tudi z aktivnim sodelovanjem v drugih mednarodnih iniciativah, na primer v infrastrukturnih projektih v okviru ESFRI - European Strategy Forum for Research Infrastructures, ki na evropski ravni definira ključne prioritete raziskovalne infrastrukture. Nadaljujemo tudi financiranje aktivnosti pri izgradnji ene večjih raziskovalnih infrastruktur, pri pospeševalniku FAIR oziroma Facility for Antiproton and Ion Research, kjer pomembno vlogo igrajo tudi slovenska visoko tehnološka podjetja.
V letošnjem letu je bila sprejeta tudi Strategija krepitve Evropskega raziskovalnega prostora (ERA), s katero želimo doprinesti k hitrejšemu razvoju ERA, in sicer z osredotočenjem na prednostna področja do leta 2020 na nacionalni ravni, ki zahtevajo ukrepanje in ki bodo imela tudi kar največji vpliv na raziskovalni in inovacijski sistem držav članic EU.
Junija, ko je Slovenijo obiskal predsednik ERC, ste napovedali, da boste organizirali mednarodno konferenco za raziskovalce iz 13 novih članic EU. Kako kaže?
ERC smo predlagali, da gostimo regionalno konferenco, ker želimo krepiti dialog držav EU 13 s starimi članicami EU 15. Radi bi močneje umestili našo prisotnost v evropskih svetih, ki odločajo o razvoju politik in različnih inštrumentov Evropske unije za bazično in aplikativno znanost. Želimo si več slovenskih strokovnjakov, vključenih v vrednotenje prijavljenih projektov na razpisih. Za vse to smo zainteresirani predvsem zato, da bi slovenski prijavitelji osvojili potrebno znanje o tem, kako kakovostno in konkurenčno pristopiti k prijavam. Regionalno konferenco ERC bomo v Sloveniji gostili predvidoma proti koncu leta, natančen datum pa še ni znan. Za sodelovanje so že izrazile velik interes nekatere sosednje države, tako da se nadejamo dogodka, ki bo dolgoročno vplival na obseg in uspešnost sodelovanja v okviru ERC.
Med vročimi letošnjimi temami, ki je izzivalo tudi vaše ministrstvo, so bila izplačila dodatkov za stalno pripravljenost. Ste uspeli izterjati vračilo 781.000 evrov dodatkov od Univerze v Ljubljani?
Univerza je na naš sklep o vračilu denarja za dodatke vložila pritožbo. To pritožbo smo zavrgli in prek državnega pravobranilstva vložili sklep za izvršbo. Ljubljanska univerza se je pritožila na sklep o izvršbi, tako da zdaj poteka postopek na sodišču. Ne vemo, koliko časa bo trajal, izkušnje pa kažejo, da takšni postopki trajajo po navadi dolgo.
