Tiskane izdaje
Skupina britanskih, ameriških in kanadskih znanstvenikov, vrhunskih specialistov za dinozavre, je pred dnevi objavila ugotovitve študije, po kateri je asteroid, ki je padel na Zemljo in poleg drugih uničujočih posledic ugonobil tudi dinozavre, na naš planet treščil ravno v trenutku, ko so bili ti orjaški vretenčarji zaradi že siceršnjih neugodnih naravnih razmer še posebno ranljivi.
Po besedah vodilnega avtorja študije, objavljene v reviji Biological Reviews, dr. Steva Brusatteja z Univerze v Edinburgu sta namreč v tistem času (pred 65 ali 66 milijoni let) dviganje gladine svetovnih oceanov in okrepljena vulkanska aktivnost močno ogrožala številne vrste dinozavrov in jih prignala tako rekoč do roba izumrtja. A bi večina teh velikih vretenčarjev po vsej verjetnosti preživela tudi te okoliščine, če bi asteroid treščil na Zemljo nekaj milijonov let prej ali pozneje.
»Dinozavri so imeli res velikansko smolo,« je ugotovitev povzel dr. Brusatte. »V trenutku, ko so bili najbolj ranljivi, jih je zadel pravi vihar katastrofalnih dogodkov.«
Enajst vodilnih strokovnjakov za dinozavre iz Velike Britanije, ZDA in Kanade si je tokrat zadalo nalogo oceniti vse dosedanje najpomembnejše ugotovitve o izumrtju dinozavrov v omenjenem obdobju. Številna znamenja namreč pričajo o tem, da je nekaterim vrstam teh velikih živali grozilo izumrtje že pred padcem asteroida na Zemljo. Eno ključnih vprašanj je zato, ali bi postopni zaton teh strah vzbujajočih vretenčarjev privedel do njihovega izumrtja tudi brez katastrofalnega »obiska« iz vesolja.
In omenjena skupina znanstvenikov je prišla do sklepa, da je nekaterim rastlinojedim vrstam dinozavrov v Severni Ameriki v času pred padcem asteroida sicer res grozilo izumrtje, kljub temu pa niso našli trdnih dokazov, ki bi pričali o njihovem neizogibnem evolucijskem zatonu. Tako so se zadovoljili z ugotovitvijo, da sta okrepljena aktivnost zemeljskih vulkanov in dviganje gladine morij in oceanov najverjetneje zgolj »pripravila teren«, da bolj ranljivi dinozavri niso mogli preživeti uničujočega padca asteroida.
Oni ali mi?
Profesor Brusatte je v tem okviru postavil domnevo, da bi orjaški dinozavri po vsej verjetnosti preživeli, če bi asteroid na Zemljo treščil bodisi nekaj milijonov let prej, preden so se naravne razmere na našem planetu začele nevarno zaostrovati, ali pa nekaj milijonov let pozneje. Skratka, dinozavri bi si v obeh primerih morda opomogli in bi morebiti še danes lomastili po Zemlji.
»Pet milijonov let pred padcem asteroida je bil dinozavrski ekosistem precej močnejši. Ne samo da so obstajale raznolike vrste teh živali, tudi temelj njihove prehranjevalne verige je bil robustnejši, zato bi jih bilo precej težje izbrisati z obličja Zemlje,« pojasnjuje dr. Brusatte. »Če bi torej imeli na voljo nekaj dodatnih milijonov let, bi nemara lahko obnovili svojo diverziteto in tako imeli več možnosti, da preživijo tudi uničujoči padec asteroida. Navsezadnje so dinozavri v približno 160 milijonih let obstoja doživeli in tudi preživeli marsikateri vzpon in padec.«
Vsekakor pa je ravno propad dinozavrov sesalcem, vključno s človeškim rodom, omogočil nadaljnjo diverzifikacijo in razvoj. Če torej asteroid ne bi treščil na Zemljo, bi po Brusattejevem mnenju morda še danes živeli na planetu, ki bi mu vladali dinozavri. »A s to pomembno razliko, da sesalci v tem primeru seveda ne bi dobili priložnosti za razcvet in ljudje danes ne bi razmišljali in razpravljali, kaj bi bilo, če bi bilo!«
Ta vznemirljiva misel pa seveda sproža vprašanje, v kaj vse bi se v tem primeru lahko razvili dinozavri. Bi mar njihov razvoj potekal podobno, kakor je potekal pri sesalcih – v najviše razviti razred vretenčarjev in s tem tudi v najrazvitejše živali?
»Vse je mogoče,« pravi dr. Brusatte. »Pri evoluciji ni mogoče povsem izključiti nobene možnosti. Vsekakor je možno, da bi se pri dinozavrih v primeru njihovega nemotenega razvoja lahko razvila tudi inteligenca.«
Razvoj inteligence
Profesor Simon Conway Morris, predavatelj paleontologije na Univerzi v Cambridgeu, se načelno strinja, a nekoliko bolj zadržano kakor njegov kolega dr. Brusatte. »Kar zadeva razvoj inteligence pri dinozavrih, se je tak eksperiment v naravi že zgodil – in rečemo mu vrana,« pomenljivo poudari.
Prepričan je namreč, da dinozavri, tudi če bi preživeli posledice padca asteroida, danes ne bi več obstajali. Precej verjetneje se mu zdi, da bi se inteligentnost prej ali slej razvila pri drugih živalskih skupinah, ki bi se sčasoma naučile izdelovati orodje in tudi učinkovito orožje. »In od tistega trenutka bi bili dinozavri obsojeni na propad,« je odločen.
Tudi drugi udeleženci tokratne študije so manj odločni in daljnosežni kot profesor Brusatte. Priznavajo sicer znanstveno verjetnost njegovih argumentov, toda hkrati poudarjajo, da je nemogoče zanesljivo reči, ali bi dinozavri dejansko preživeli do današnjih dni, če bi asteroid na Zemljo treščil malo prej ali malo pozneje.
»Življenja ni mogoče zavrteti nazaj in se prepričati, ali bi tudi zgodnejši ali poznejši padec asteroida povzročil izumrtje dinozavrov,« pravi dr. Richard Butler z Univerze v Birminghamu. »Gotovo je le to, da je asteroid na Zemljo treščil v izjemno neugodnih naravnih razmerah [za dinozavre].«
Po mnenju dr. Paula Barretta iz prirodoslovnega muzeja v Londonu najnovejša dognanja britanskih, ameriških in kanadskih paleontologov vsekakor pričajo o tem, da se je število nekaterih vrst dinozavrov pred padcem asteroida že zmanjševalo. »Njihova študija je doslej najzanesljivejši dokaz o nenadnem izumrtju dinozavrov in o časovni povezavi tega dogodka s padcem asteroida na Zemljo,« je dejal. »Drugi morebitni vzroki za propad orjaških dinozavrov, denimo dolgoročnejši učinki povečane aktivnosti zemeljskih vulkanov ob koncu obdobja krede, so precej manj zanesljivo dokazani.«
