Vložene evre smo že skoraj podvojili

Obzorje 2020: na sredini trenutnega programa smo lahko zadovoljni z rezultati.

pon, 27.11.2017, 12:00
Po podatkih z začetka oktobra po 446 razpisih v projektih sodeluje 564 slovenskih udeležencev, od tega jih je 225 iz raziskovalnih organizacij, 156 pa iz malih in srednjih podjetij. V primerjavi s prejšnjim programom se je najbolj povečal delež sodelujočih podjetij, z 29 na 45 odstotkov (v Obzorju je ta delež v povprečju 28 odstotkov). Okrepilo se je tudi število slovenskih koordinatorjev: v sedmem programu jih je bilo 56, v aktualnem jih je že 62. Po posameznih stebrih Obzorja 2020 se v primerjavi s povprečjem EU v deležu najbolj odlikujemo na področju družbenih izzivov (tu smo pri 47 odstotkih in 73 milijonih evrov, povprečni delež v EU je 37 odstotkov), najslabši pa smo na področju odlične znanosti (tu dosegamo 13-odstotni delež in 20 milijonov evrov, povprečje je 37 odstotkov). Enako kot v prejšnjih programih smo pri razmerju vlog in sodelovanj med najslabšimi – z 10,6 odstotka uspešnosti smo na predzadnjem mestu, za nami je le Belgija. Res pa je, da izstopamo tudi po intenzivnosti prijav: s 441 prijavami na tisoč raziskovalcev smo na četrtem mestu (prehitevajo nas Ciper, Malta in Luksemburg). »Ta paradoks je značilen. Tiste države, ki imajo največ prijav na tisoč prebivalcev, imajo pravilom nizko stopnjo 'uspešnosti',« nam je o tem dejal Volasko.

Nedavno končana ekspertiza, ki jo je naročila evropska komisija in daje priporočila za nadaljnji razvoj okvirnega programa evropskih raziskav (in po novem tudi inovacij), je že popotnica za prihajajoči 9. okvirni program. Ta bo startal leta 2021 in zanj vsi upajo, da bo, tako kot trenutni in prejšnji, zgodba o uspehu. To si močno želijo tudi slovenski raziskovalci, vse bolj pa so v to zgodbo vključeni tudi slovenski podjetniki.

O dosedanjem poteku programa, ki se je začel leta 2014, pri nas verjetno največ ve mag. Peter Volasko, sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, saj je dolgoletni nacionalni koordinator za področje okvirnih programov.

»V osmem programu je Slovenija finančno že skoraj ujela sedmega, ki je tako kot sedanji trajal sedem let. Takrat smo dobili okoli 171 milijonov evrov, zdaj, ko smo malo čez polovico programa, pa smo po sprejetih projektih že pri 161 milijonih. Tako smo za vsak vloženi evro dobili nazaj 1,97 evra oziroma smo svoj iztržek v primerjavi z našim vložkom za članarino za Obzorje že skoraj podvojili. Več od nas sta dobili samo Estonija (ta nam je zelo blizu) in Ciper.

Upoštevati pa moramo, da se bo do konca programa razdelilo še 37 milijard, od tega jih bo zdaj v delovnem programu razpisanih 30, še 7 milijard pa bo šlo za druge projekte, v glavnem javno-zasebne. Tako lahko predvidevamo, da bomo iz osmega okvirnega programa dobili kakšnih 250 milijonov evrov, v prejšnjem smo dobili 80 milijonov manj.«

Tak rezultat je tem večji dosežek, nadaljuje Volasko, ker smo se tega programa sprva bali, saj je bolj od vseh dosedanjih usmerjen k inovacijam – dejansko to ni več raziskovalni program, temveč raziskovalno-inovacijski, udeležba podjetij, ki je bila v sedmem programu 15-odstotna, se je v osmem dvignila čez 20 odstotkov. »Mislili smo, da jo bomo zato slabše odnesli, a se je zgodilo prav nasprotno, saj smo precej uspešnejši kot prej,« je povedal Volasko.

Vlaganje v raziskave odlična naložba

Na naše vprašanje, kako si razlaga ta dosežek, je Volasko dejal, da je gotovo povezan z dejstvom, da več kot 98 odstotkov slovenskega gospodarstva tvorijo srednja in mala podjetja. »Res je, da imajo ta podjetja več težav s pisanjem projektov, kar je kljub poenostavitvam še vedno zahtevna procedura, so pa po drugi strani bolj prožna in se zato lažje prijavljajo na razpise. Poleg tega se nam zdaj obrestuje, da smo pred krizo močno investirali v raziskave in inovacije, tudi v centre odličnosti oziroma kompetenčne centre. S tem smo povečevali kritično maso znanja in krepili model sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem.«

Kar zadeva sodelovanje malih in srednjih podjetij, smo po besedah Petra Volaska v osmem okvirnem programu celo nad evropskim povprečjem, kar pomeni, da naša podjetja niso samo prilagodljiva, temveč tudi kreativna. »Z veseljem povem, da nas nove in stare članice EU večkrat sprašujejo, kako nam uspeva, da smo v programu Obzorje 2022 tako uspešni.«

Kriza v minulih letih je po svoje prispevala k večjemu odzivu na razpise evropskega programa, saj je prenekateremu raziskovalcu grozilo odpuščanje, pred tem jih je lahko obvarovala samo pridobitev evropskih sredstev.

Volasko: »Nekatere naše raziskovalne institucije so okrepile deleže prihodkov iz operativnega programa, to velja denimo za Inštitut Jožef Stefan, Univerza v Ljubljani pa je bila v sedmem programu celo najuspešnejša univerza v EU-13. V aktualnem programu je po dosedanjih podatkih prav tako med prvo trojico iz tega kroga držav. Tam tekmuje predvsem z estonsko univerzo v Tartuju, kar je zanimivo zato, ker Slovenija tudi sicer v znanosti tesno sodeluje z Estonijo. Med nami je neka pozitivna kemija, na področju znanstvene politike jim vsebinsko pomagamo tudi zdaj, ko predsedujejo v EU.«

Še neznane posledice brexita in naraščajoča vloga Kitajske

Za udeleženke evropskih operativnih programov je pomembno, kako bo nanje vplival izstop Velike Britanije iz EU, prav tako se je v zadnjem obdobju močno spremenila vloga Kitajske, ki je bila še pred nekaj leti prejemnica evropske znanstvene podpore.

»Brexit v evropski znanosti za zdaj vzbuja samo bojazen, realno ga še ni čutiti, in kot kaže, bo približno tako skoraj do izteka aktualnega operativnega programa. Vse britanske institucije sodelujejo kot doslej, čeprav se hkrati pripravljajo na čas po odhodu iz Unije spomladi leta 2019. Angleži nam pošiljajo obvestila, da pri njih poteka vse normalno in da vlada jamči za varnost njihove udeležbe v evropskih projektih. Zato nameravajo najuglednejše univerze, predvsem Oxford in Cambridge, ustanoviti v EU svoje podružnice, nekakšne dvojčice.

Verjetno pa bo Velika Britanija skušala dobiti status pridružene članice in bo tako lahko v devetem okvirnem programu imela podoben status, kot ga ima zdaj Švica. Pričakujemo, da bo ostala tako aktivna in uspešna, kot je zdaj, bo pa, seveda, morala poslej sama prispevati precej več denarja za okvirni program. A glede na to, kako pomembno je za Britance, da ohranijo vodilno vlogo v OP, bodo to gotovo naredili,« je poudaril naš nacionalni koordinator, ki napoveduje tudi bistveno drugačno sodelovanje s Kitajsko.

»Evropska komisija se je odločila, da v okvirnih programih ne bo več – kot je to bilo v sedmem – financirala sodelovanja z nekaterimi neevropskimi državami, ki so že dovolj razvite. Med temi je tudi Kitajska. Ker pa je to že negativno vplivalo na sodelovanje, se zdaj EU trudi to popraviti s ciljnimi razpisi, ki so prednostno usmerjeni prav k določenim državam, poleg Kitajske še k ZDA in nekaterim drugim. Poleg tega so podpisani nekateri sporazumi za olajšanje sodelovanja raziskovalcev iz teh držav v programih EU. Kitajska si v znanosti očitno želi nadaljnjega sodelovanja z EU, je pa to čedalje bolj enakopravno. Vendar so nekatere stvari še odprte, predvsem varstvo intelektualne lastnine. Vsekakor bo to treba urediti na več ravneh, saj vse več članic EU na Kitajskem odpira urade za raziskovalno in gospodarsko sodelovanje, tam je tudi vse več podružnic evropskih univerz. Kitajska od EU pričakuje zlasti sodelovanje pri reševanju okoljskih težav, s Slovenijo pa še naprej zelo dobro sodeluje v krasoslovju.«

V prihodnje več denarja in inovativnosti

Še neimenovani deveti okvirni program, ki bo predvidoma potekal v obdobju 2021–2027, bo po napovedih evropskega komisarja za znanost Carlosa Moedasa dobil še več sredstev, slišati je celo, da bo lahko dosegel 160 milijard. Na te in druge napovedi pa se, kot opozarja tudi Peter Volasko, ni mogoče povsem zanesti. Sedanja evropska komisija bo končala svoje delo že pred iztekom osmega programa, namreč leta 2019.

Doslej je še vsak nov evropski komisar za znanost in raziskave, oziroma v zadnjih dveh mandatih za raziskave, znanost in inovacije, razen našega, dr. Janeza Potočnika, precej spreminjal predhodnikov program. Tako je prejšnja komisarka Maire Geoghegan-Quinn »pozabila« na ob sprejetju zelo pohvaljeni »Ljubljanski proces«, sedanji komisar Moedas pa je »pozabil« na marsikaj njenega, namesto tega poudarja tri O-je (odprta znanost, odprte inovacije in odprtost v svet), vzpostavil je tudi Evropski inovacijski center (EIC).

Tako bo o usmeritvah devetega programa zelo verjetno mogoče soditi šele v prvem ali drugem letu prihodnjega desetletja. Vse več pa je opozoril, da bi morali zaradi bolj inovacijske usmeritve OP, ki se bo najbrž še stopnjevala, v evropski komisiji ustrezno povezati direktorata za raziskave in gospodarski razvoj.«

Prijavi sovražni govor