Vpliv tvitov in blogov na kapitalske trge

Ekonomisti, računalničarji in jezikoslovci v skupnem raziskovalnem projektu analizirajo mehka sporočila o poslovanju družb tudi na socialnih omrežjih

Mon, 15.02.2016, 08:00
Analiza besedil in pomena besed

 

Prof. Nada Lavrač
, vodja odseka za tehnologijo znanja na Institutu Jožef Stefan, pojasni, da so v evropskih projektih First, FOC2, Simpol in Dolphins, pri katerih je sodeloval IJS, že analizirali finančna besedila in družbena omrežja, zato je slovenski projekt o vplivu formalnih in neformalnih komunikacij na trg kapitala nadgradnja dosedanjih raziskav.

 

V slovenski raziskavi so osredotočeni na neregulirani, torej besedilni del letnih poročil, in na s podjetji povezano neformalno komunikacijo v blogih in družbenih omrežjih. Obravnavali bodo letna poročila več kot dvesto največjih podjetij iz ZDA in Velike Britanije, ki sestavljajo ameriška borzna indeksa DOW 30 in S&P 100 ter britanskega FTSE 100.

 

Prof. Lavračeva: »Proučevali bomo korelacijo med značilnostmi besedil v poročilih, blogih in socialnih omrežjih na eni strani in finančnimi kazalci podjetij na drugi. V preteklih raziskavah, denimo v sklopu evropskega projekta First, so se moji sodelavci osredotočili predvsem na kratkoročne vplive tvitov na finančne trge, tokrat pa nas zanimajo dolgoročni vplivi neformalne komunikacije na finančne kazalce. Zanima nas tudi odsev finančnega stanja podjetij na jezikovne značilnosti poročil.«

 

Kot še pojasnjuje prof. Lavračeva, bodo dr. Senja Pollak in dr. Martin Žnidaršič s sodelavci IJS zajeli in obravnavali besede in besedne zveze ter osnovne in izpeljane jezikovne značilnosti. To so na primer izraženost in stopnja pozitivnega in negativnega sentimenta, uporaba pasivnega govora, presežnikov, posebnih besednih zvez ... Omenjene značilnosti besedil bodo analizirali tako v letnih poročilih kot v drugih neformalnih vrstah besedil.

Januarja se je na pobudo ljubljanske ekonomske fakultete začel triletni projekt o vplivu formalnih in neformalnih komunikacij na trg kapitala. Po računovodskih aferah, kot je bil Enron, vlagatelji ne verjamejo več samo finančnim kazalcem, pojasnjuje ekonomist dr. Aljoša Valentinčič.

V raziskovalnem projektu, ki ga financira agencija za raziskovalno dejavnost ARRS, sodelujejo nosilec raziskave dr. Aljoša Valentinčič ter njegova kolega z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Marko Pohar in dr. James Foye. Partner projekta je Institut Jožef Stefan z odsekom za tehnologijo znanja, kjer zbirajo in obdelujejo velike količine podatkov (big data) iz letnih poročil, s pomočjo jezikoslovke pa analizirajo tudi pomen izrazov. Rezultati raziskovalnega projekta Vpliv formalnih in neformalnih komunikacij na trg kapitala bi lahko koristili predvsem vlagateljem v kapitalske trge kjerkoli na svetu pri njihovem odločanju o nakupu ali prodaji delnic.

Multidisciplinarni projekti, v katerih bi se povezovale družboslovne vede z drugimi znanstvenimi področji, so v Sloveniji dokaj redki, med izjemami pa je omenjeni projekt ekonomije, računalništva in jezikoslovja.

Ideja o raziskovalnem sodelovanju različnih ved se je porodila na enem od pogovorov TEDx (Trans European Dialogue) v Ljubljani. Dr. Aljoša Valentinčič, profesor na katedri za denar in finance na ljubljanski ekonomski fakulteti, in jezikoslovka dr. Senja Pollak sta v nastopu na TEDx na fakulteti za računalništvo poudarila, da je večina delovanja ne glede na stroko čedalje bolj povezana z računalniki. »Da jezikovnih stvari ne more več obvladati brez računalnika, je povedala kolegica Pollakova, jaz pa, da finančni trgi funkcionirajo samo še z računalniki,« se spominja začetnega izhodišča za skupen projekt družboslovnih ved in računalništva dr. Valentinčič.

Dodaten močan impulz za projekt, ki je zorel že več kot desetletje, je povezan s spremembami na kapitalskem trgu in z računovodskimi škandali po letu 2000. Najbolj razvpit primer tistega časa pa je bil škandal ameriške energetske družbe Enron. Zaradi tega in podobnih primerov so finančni vlagatelji izgubili zaupanje v računovodske kazalce o poslovanju delniških družb, objavljene v letnih poročilih, in začeli iskati dodatne poslovne informacije. Čedalje bolj so se zanimali za tako imenovano mehkejšo sliko podjetja, ki se jo je dalo razbrati v drugem, tekstovnem delu poslovnih poročil, pogosto obogatenem s fotografijami in drugimi elementi. Zaradi hitre rasti komuniciranja na družbenih omrežjih pa tudi branje klasičnega, tekstovnega dela letnih poročil zadnja leta ne zadošča več. Celovito poslovno sliko danes dopolnjujejo tudi finančni blogi in sporočila na twitterju, ki jih objavljajo zaposleni, dobavitelji ali kupci.

Kako razumeti informacije

»Letna poročila družb, ki so pomembna za svetovno gospodarstvo, imajo 250 strani ali več, zato je težko razumeti vse, kar je v njih zapisano, in če upoštevamo še človeške omejitve pri procesiranju informacij, postane naloga zelo kompleksna. Gre za to, da trgi kapitala določajo vrednosti delnic na podlagi podatkov o poslovanju podjetij. Ti podatki izvirajo deloma iz finančnih poročil, deloma pa iz informacij, ki so prosto dostopne na trgu. V našem projektu se zato lotevamo problema kompleksnosti letnih poročil,« razloži izhodišče raziskovalnega projekta njegov nosilec dr. Valentinčič. Pravi še, da »so vlagatelji v kapitalski trg dolgo, vse od leta 1970, črpali informacije samo iz računovodskih kazalcev, toda zaradi računovodskih škandalov na začetku tisočletja je bilo treba na novo premisliti, kako se ti podatki povezujejo s trgom kapitala«.

Tekstovni del letnega poročila javnih delniških družb je sicer reguliran. V grobem je namreč določeno, kaj mora povedati, ni pa vsebina predpisana v celoti. Določena so poročila predsednika uprave, nadzornega sveta, komisije o nagrajevanju, nominacijah in podobno. Ko pa danes pogledamo povezavo med trgom kapitala in računovodskimi kazalci, ugotavljamo, da je čedalje šibkejša. Zato, pravi dr. Valentinčič, »domnevamo, da so čedalje pomembnejši tekstovni del poročila in zadnja leta tudi socialna omrežja, predvsem objave na twitterju in finančni blogi«. Ekonomisti so za zdaj na ravni domnev, ker dejanskih potrditev še nimajo, zavedajo pa se, da je zadeva kompleksna in da bo sprotno sodelovanje med strokovnjaki za umetno inteligenco in ekonomisti porajalo nova vprašanja med samo izvedbo projekta. Njegov namen je namreč ugotoviti povezavo med računovodskim in tekstovnim delom poročil ter družbenimi omrežji.

»Fokusiramo se na poslovni del, ki je reguliran, in na družbena omrežja, ki niso. Pri slednjih trčimo na omejitve, za katere ekonomisti nimamo orodij, iščemo pa poti naprej za razumevanje sveta okoli nas. Ta se je namreč v zadnjem desetletju in pol zelo spremenil; zgodili so se računovodski škandali in razcvet internetnih podjetij. Da vsega ne razumemo, je postalo jasno med finančno krizo,« sogovornik pojasnjuje širši kontekst raziskave.

Ameriški in britanski trg kapitala

Izvedli jo bodo tako, da bodo analizirali letna poročila velikih ameriških in britanskih delniških družb. Med njimi ne bodo banke in zavarovalnice, ker zanje veljajo »specifična pravila«. Zakaj analizirajo ameriška in britanska podjetja, ne pa tudi slovenskih?

Dr. Valentinčič: »Domnevamo, da so v ZDA in Veliki Britaniji trgi kapitala učinkoviti in da znajo uporabljati informacije. Kapitalski trg v Sloveniji pa ni učinkovit, informacije se lahko pojavijo kjerkoli, ne vemo pa, kako prehajajo v, denimo, vrednosti delnic. Ko kakšen politik nekaj izjavi, se vrednosti bistveno spremenijo. Pri nas je zaradi prevelikega vpliva države in politike vse preveč nepredvidljivo, zato tega tu ne moremo proučevati. Nimamo modela, s katerim bi lahko napovedali, kdaj bo neki politik skočil na televizijo in napovedal, da naj bo nekaj tako in ne drugače. Potem pa cena delnice strmoglavi.«

Zakaj pa se v projektu osredotočajo samo na velike delniške družbe? Ker je na družbenih omrežjih veliko tvitov o velikih družbah, o manjših pa jih je premalo za analizo in statistično relevantnost.

So mehki podatki zanesljivi?

In na katera raziskovalna vprašanja bi v projektu radi odgovorili? Dr. Valentinčič: »Ker se ukvarjam z računovodskim delom letnih poročil in trgi kapitala, me zanima predvsem, ali so podatki iz mehkih in nereguliranih delov že toliko zanesljivi, da lahko nadomestijo računovodske podatke. Računovodje smo namreč zelo previdni in konservativni, kadar gre za pravila. Preden dovolimo spremembe v računovodskih pravilih, je treba veliko preveriti.«

Zato je ena od raziskovalnih nalog tudi preverjanje kredibilnosti objav na družbenih omrežjih. In s kakšnimi metodami? Lahko s klasičnimi, kakršna je štetje pozitivnih in negativnih izrazov, lahko z metodo zgoščevanja informacij po zgledu iz statistike, lahko pa tudi z analizo, kdo med tvitarji je mnenjski voditelj.

Pri tem je pomemben tudi jezik, ki je drugačen kot v formalni komunikaciji, pa še spreminja se zelo hitro. Da je tako imenovana modrost množic, povezanih po družbenih omrežjih, lahko tudi relevantna, sogovornik podkrepi s primerom gripe. Ko so znanstveniki analizirali, kolikokrat se je pojavila beseda gripa na omrežjih, so lahko napovedali, kdaj in kje bo izbruhnila.

O vlogi jezikoslovke v raziskavi pa pove, da bo analizirala semantične odtenke uporabljenih besed tako v letnih poročilih kot v sporočilih na twitterju. Te analize bodo pomagale pri sestavi slike, kakšna so dejanska ozadja poslovanja delniških družb in ali so res tako uspešna, kot to prikazujejo družbe v tekstovnem delu letnih poročil.

Dr. Valentinčič: »Naša domneva je, da poročila pregleda kup svetovalcev, zato je jezik urejen, informacije pa niso posredovane naravnost. To pomeni, da se v tekstovnem delu poročila poslovna slika podjetja zlošči. Pomenske odtenke izrazov lahko razbere samo jezikoslovec, ne znata pa jih računalničar ali ekonomist.«

Sogovornik napoveduje, da bodo v raziskavo najverjetneje pritegnili strokovnjake še ene znanstvene vede, in sicer nevroznanosti, ki bodo znali iz drže, pogleda in drugih znamenj in znakov odgovornih razbrati, kdaj ti govorijo naravnost in pošteno in kdaj malce prikrojeno ali sploh neresnično.

Povezane novice

Twitter razmišlja o ukinitvi omejitve dolžine tvitov
6. January ob 10:27
Ameriško družabno omrežje menda razmišlja o omejitvi do 10.000 znakov.
Prijavi sovražni govor