Vroči panj rešuje življenja čebeljih družin

Termosolarni panj, ki ga testirajo na češki univerzi Palackega, vzbuja med čebelarji in znanstveniki optimizem, da bodo končno uničene varoje, zajedavske pršice in povzročiteljice bolezni čebel. Panj in postopek segrevanja je patentiral češki čebelar dr. Roman Linhart. Zdaj zbira denar za zagon proizvodnje vročih panjev.

»Odločali bodo praktični vidiki uporabe termosolarnega panja, učinkovitost zatiranja varoj in seveda cena. Vemo, da stanejo panji, ki se ponavadi uporabljajo v čebelarstvu pri nas, okrog 100, dražji lahko celo 200 evrov, uganka pa je še, koliko bo stal novi, termosolarni panj in kakšna bo njegova uporabna doba,« pravi dr. Gasan Osojnik, raziskovalec na področju čebelarstva s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Na tem inštitutu tako pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opravljajo testiranje in odbiro čebeljih družin, ki so odporne proti varoji; cilj je vzreja čebel z izrazitejšim čistilnim nagonom. Izobraževanje o ustreznih apitehničnih ukrepih redno izvajajo na Čebelarski zvezi Slovenije, medtem ko nad zdravstvenim varstvom čebel bedijo na Nacionalnem veterinarskem inštitutu.

Parazitske pršice in pogubne posledice

Bolezen varozo povzročajo zajedavske pršice varoje, ki pijejo tako imenovano hemolimfo, telesno tekočino čebel. »Bolezen kontroliramo, ne moremo je pa izkoreniniti,« povzema razmere dr. Osojnik. Sklicuje se na podatke prof. dr. Jožeta Riharja, začetnika strokovnega in raziskovalnega dela v čebelarstvu v Sloveniji, ki je zapisal, da je varoza pri nas začela uničevati čebelje družine v 80. letih prejšnjega stoletja, pozneje pa je zaradi nje propadalo po 40 do 50 odstotkov družin.

S postopnim uvajanjem zdravil akaricidov se je stanje nato izboljšalo, toda leta 1995 so se v bližini meje z Italijo že pojavile varoje, ki so bile odporne proti prvim akaricidom. Po podatkih Nacionalnega veterinarskega inštituta populacija varoj v Sloveniji še ni razvila odpornosti proti akaricidu, ki ga uporabljajo naši čebelarji.

»Danes varoza ob dobri čebelarski praksi le redko neposredno vpliva na propad čebelje družine. Lahko pa jo uniči, če je bolezen močno izražena, če je ne bi ustrezno nadzirali, in v razmerah, ki oslabijo čebeljo družino, kot je na primer slaba pašna sezona. Če ne preprečimo razvoja pršic, lahko približno 2000 varoj v panju popolnoma uniči družino, ki obsega 30.000 čebel.«

Tako dr. Osojnik opiše pogubne posledice parazitskih pršic, ki so tudi prenašalke številnih virusov: »Sekundarna okužba prek vbodne rane, ki jo povzroči varoja, lahko naredi čebelji družini občutno večjo škodo kot sama varoza, saj je znano, da so varoje prenašalke številnih virusov. Kombinacija varoje in sekundarnih okužb je po mnenju raziskovalne skupnosti eden od poglavitnih vzrokov nenadnega propada čebeljih družin.«

Vroči panj učinkovitejši od zdravil

Čebelarji lahko varoje uspešno zatirajo s kombinacijo ustreznih apitehničnih ukrepov in zdravljenja z akaricidi ali z nekaterimi ekološkimi učinkovinami. Ker pa so akaricidi dragi, ekološka zdravila pa praviloma zahtevnejša za uporabo in manj učinkovita, so prizadevanja raziskovalcev v čebelarstvu že dolgo usmerjena v iskanje cenejših in bolj učinkovitih metod in sredstev zoper pršice in varozo.

Prelom in veliko upanje za čebelarje je zato uvodoma omenjeni termosolarni oziroma vroči panj, ki ga je po desetletnem raziskovalnem delu lani patentiral češki inovator dr. Roman Linhart. Z razmeroma preprosto metodo nadzorovanega segrevanja panja do temperature 40 °C je dosegel uničenje varoj. Značilnost termosolarnega panja, zaradi česar je tudi inovativen, je, da ne uničuje samo tistih varoj, ki zajedajo odrasle čebele, ampak tudi ličinke v pokritem satovju. Večina zdravilnih učinkovin namreč ne učinkuje v pokritem satovju, ker vanj zdravilo sploh ne prodre.

Inovativen postopek segrevanja

V vročem oziroma termosolarnem panju dosežena temperatura čebelam ne škodi, uniči pa parazite. Inovativen je tudi sam postopek: panj s posebnim steklenim pokrovom, ki usmerjeno akumulira sončno toploto, izpostavijo soncu za približno dve uri. Z vgrajenimi senzorji ves čas merijo naraščanje temperature grelnega elementa, in ko se ta vzpne do največ 47 °C, se segrevanje konča. Zaradi novih tehničnih rešitev se akumulirana toplota v celotnem panju ohrani dve uri, kar zadošča tudi za uničenje skritih pršic v pokriti zalegi. Postopek potem ponovijo čez deset dni, da pomorijo še tiste pršice na čebelah, ki so bile med prvim postopkom zunaj panja.

Čeprav so čebelarji in znanstveniki za čebelarstvo opravili že veliko preizkusov za uničenje varoj z metodo segrevanja, doslej niso bili dovolj učinkoviti. Vedno so naleteli na nove težave ali pa so se domislili preveč zapletenih in dragih postopkov za izvedbo. Kot kaže, pa je to uspelo češkemu profesorju dr. Romanu Linhartu, ki poučuje na srednji šoli za kmetijstvo v mestu Krudim, približno 120 kilometrov vzhodno od Prage. Na univerzi Palackega, kjer je inovator Linhart zagovarjal doktorat iz varstva okolja, poteka zdaj v poletnih mesecih znanstveno preizkušanje njegovega termosolarnega panja in metode segrevanja. Preverjajo namreč, ali bodo rezultati poskusov v kontroliranih razmerah vzreje enaki Linhartovim. Rezultate pa vsi čebelarji, seveda tudi slovenski, pričakujejo z velikimi upi.