Tiskane izdaje
Kako to preprečiti? To vprašanje je bilo eden od vzvodov za pripravo novega evropskega raziskovalnega projekta Vročinski ščit v programu Obzorje 2020, v katerem sodeluje tudi Slovenija z raziskovalci z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Instituta Jožef Stefan in podjetja Odelo. Projekt se je začel letos in je že postregel s kar veliko preliminarnih podatkov, ki opozarjajo na resnost škodljivega vpliva vročine v Evropi. Za pripravo ukrepov za blaženje teh škodljivih vplivov bodo najpomembnejše analize, ki jih bodo raziskovalci opravili to poletje.
Neizogiben izziv
Podatki Evropske agencije za okolje (EEA) kažejo, da v Evropi temperatura zraka veliko bolj narašča kot na drugih območjih. Za Slovenijo podatki Agencije RS za okolje (ARSO) kažejo podobno zvišanje temperature zraka in veliko verjetnost, da se bo temperatura ozračja tudi pri nas še naprej zviševala, najbolj v poletnih mesecih. Torej se izzivu, ki ga pomenijo vse pogostejši in vse izrazitejši vročinski valovi, tudi pri nas ne bomo mogli izogniti.
»Podatki, ki jih je analiziral raziskovalec Tord Kjellstrom s sodelavci v študiji, objavljeni v International Journal of Occupational Medicine and Environmental Health, kažejo, da več milijonov Evropejcev že občuti težave zaradi vročine v poletnih mesecih, še posebno v specifičnih poklicih, izpostavljenih neposrednim ali posrednim vremenskim vplivom,« v preliminarnem zapisu za projekt Vročinski ščit poudarjajo avtorice dr. Tjaša Pogačar, Mateja Zalar in prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, vse z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
»Prevroče delovno okolje ni le vprašanje udobja, ampak zaščite zdravja delavcev ter ohranjanja njihove produktivnosti,« je prepričana dr. Lučka Kajfež Bogataj. »Pomembno je dejstvo, da pri podnebnih spremembah ne opažamo le dvig povprečnih temperatur zraka, ampak tudi povečano pogostnost pojava obdobij z ekstremno visokimi temperaturami.«
To pa po prepričanju avtoric zapisa pomeni, da se bomo v prihodnjih letih spopadli z zelo vročimi dnevi bolj zgodaj, za povrhu pa bo najvišja dnevna temperatura zraka segla še višje kot do zdaj. Pričakovati je torej, da bomo vročinske strese doživljali pogosteje in še močneje. Kaj bo to pomenilo?
»Posebno pozornost je pri obravnavi vročinskega stresa treba posvetiti starejšim od 60 let, saj njihovo telo pri visokih temperaturah in še posebno ob visoki vlažnosti shranjuje več toplote, kar lahko povzroči nekatere bolezni in celo smrt,« navajajo avtorice. Starostne spremembe namreč spreminjajo toplotno fiziologijo telesa na zapleten način, ki vpliva na delovne sposobnosti, še posebno v toplih okoljih. In ker je v Evropi hitro starajočega se delovnega prebivalstva vse več, bodo vpliv vročinskega stresa in predvsem ukrepi za njegovo blaženje še toliko bolj zahtevali ustrezno pozornost.
Razlike med moškimi
Tudi drugi partnerji v projektu Vročinski ščit (raziskovalci iz drugih držav EU) navajajo podatke iz svojih preteklih raziskav, ki kažejo, da se s staranjem delovne sile v Evropi zmanjšuje njena odpornost na vročinski stres. To torej pomeni, da se zaradi pogostejših vročinskih valov utegne precej znižati produktivnost Evrope.
»Najhitreje rastoča starostna skupina delovne sile je med 55 in 65 in več leti, kljub temu pa poteka le malo raziskav, ki bi obravnavale posebnosti starejših delavcev glede vplivov vročine,« opozarja Lučka Kajfež Bogataj.
Srce evropskega gospodarstva so proizvodnja, gradbeništvo, transport, turizem in kmetijstvo. Po podatkih OECD iz leta 2015 ti predstavljajo 40 odstotkov bruto produkta Evropske unije in zajemajo 50 odstotkov njene delovne sile. Delo v teh strateških sektorjih za večino zaposlenih vključuje daljšo izpostavljenost zunanjim okoljskim pogojem (v turizmu, transportu, gradbeništvu in kmetijstvu) ali pa povišanim notranjim temperaturam (v proizvodnji).
Projekt Vročinski ščit bo trajal pet let in bo uredil tudi prosto dostopni portal, na katerem bodo predvidene nevarnosti za zdravje delavcev in predstavljeni ukrepi za prilagajanje. Zavzemal naj bi se za dve strateški koristi za EU: pripomogel naj bi k izboljšanju delovnih pogojev za evropsko delovno silo in k izboljšanju konkurenčnosti EU – kljub dejstvu, da se njena delovna sila stara in bo občutljivejša za višje temperature.
Najprej pregled stanja
In kako pravzaprav vpliva vročina na nekoga, ki mora hočeš nočeš tudi med vročinskim valom opravljati fizično delo? V novejši mednarodni strokovni literaturi navajajo, da se med fizičnem delom v telesu ustvarja toplota, ki se mora prenesti v zunanje okolje, »da ne bi naraščala temperatura jedra. Če ta preseže 39 °C, se lahko razvije vročinska kap, nad 40,6 °C pa je že ogroženo življenje prizadetega,« navaja Tord Kjellstrom.
Ameriški raziskovalec Kirk R. Smith s sodelavci v članku v reviji Climate Change navaja, da so povečanje smrtnosti v povezavi z visokimi temperaturami zraka opazili v skoraj vseh populacijah, ki so jih obravnavali do leta 2014. Raziskav, tako domačih kot tudi mednarodnih, namenjenih analizi vpliva prevročega delovnega okolja na zdravstveno stanje delavcev po mnenju naših udeležencev v projektu Vročinski ščit je bistveno premalo.
»Milijoni Evropejcev imajo zaradi vročine že težave na delovnem mestu, še posebno delavci, stari nad 50 let, ki so že bolj občutljivi na z vročino izzvane bolezni. Trenutno dostopni podatki nakazujejo, da bo v nekaterih regijah Evrope v prihodnjih desetletjih povečano tveganje za z vročino izzvane bolezni skoraj 40 dni na leto že pri tako osnovnih aktivnostih, kot je hoja po soncu,« navaja avstralski raziskovalec Shane Maloney.
Cona udobja
Sicer pa graf, ki ga je pripravil britanski raziskovalec Ken Parsons, kaže, da se ob izpostavljenosti prevročim delovnim pogojem zmanjša delovna storilnost, zmanjšane so mentalne in ročne sposobnosti, povečano je tveganje za nesreče. Do temperature zraka 24 °C ni razlike med spoloma v pogostnosti nesreč, pri višjih temperaturah zraka pa nastopi velik skok pri povečanju števila nesreč pri moških (ta se poveča za več kot 140 odstotkov), pri ženskah pa manjši (za 110 odstotkov).
Do te temperature se tudi povečuje hitrost in občutljivost prstov za tipkanje in podobno delo, povečujejo pa se tudi ročne spretnosti. Kognitivne sposobnosti in delovna učinkovitost pa se z zviševanjem temperature zraka nad 20 °C zmanjšujejo. Ko temperatura zraka doseže 26 °C, se delovna učinkovitost zmanjša za kar 50 odstotkov.
Graf kaže tudi na tako imenovano cono udobja, to je območje temperature, ki je najprimernejše za delo z upoštevanjem delovne učinkovitosti, kognitivnih sposobnosti in ročnih spretnosti. Za lahko ali sedeče delo v lahkih ali običajnih oblačilih je cona udobna med 20 in 29 °C. Najprimernejše temperature zraka so med 21 in 26 °C.
Osnovni instinktivni odziv delavca ob prevročih delovnih razmerah je, da zmanjša intenzivnost dela ali poveča pogostost kratkih premorov. Neposredni učinek večjega števila vročinskih valov je zato po predvidevanjih upočasnitev dela in drugih dnevnih aktivnosti, kar seveda zmanjša delovno produktivnost.
Za starostno skupino od 40 do 60 let so raziskave pokazale povprečno za kar 20 odstotkov zmanjšano fizično delovno sposobnost, in sicer zaradi zmanjšanja kardiorespiratornih zmogljivosti in mišične moči v prevročem delovnem okolju. Sicer pa številne raziskave potrjujejo, da vsaka stopinja Celzija nad 25 °C v delovnem okolju pomeni dvoodstotno izgubo produktivnosti, za vsak odstotek nižja produktivnost pa lahko zniža dohodek za 0,75 odstotka.
Vročinski valovi torej niso le neprijetni, nadležni in potencialno nevarni, ampak tudi dragi. Nekaj je že ocen, kako temperatura vpliva na produktivnost. Po mnenju Kajfež Bogatajeve je za Slovenijo relevantna ocena nemške študije, ki je pokazala, da vsaka stopinja nad 25 °C zmanjša produktivnost za dva odstotka.
Vpliv zviševanja temperature pa seveda ni linearen. Groba ocena je tudi, da vsak odstotek nižje produktivnosti pomeni približno 0,75 odstotka nižji dobiček za podjetje. Zato ni presenetljivo, da denar v projektu Vročinski ščit ni problem: do zdaj je raziskave v celoti finančno podprl okvirni program EU za razvoj in inovacije Obzorje 2020.
